CeBIT 2010: Prihodnost je, khm, povezana

Rekordnih številk, ko gre za vprašanje obiska sejmov po svetu, ne gre pričakovati. Največji evropski računalniški sejem CeBIT pri tem ni nobena izjema, se pa organizatorji trudijo z vedno novimi prijemi in skušajo pretežno poslovnemu sejmu dodati čim večjo širino.

cebit Povezani svetovi.jpg

Hannover je tudi letos s precej mrzlim podnebjem pričakal največje računalniške razstavljavce in številne obiskovalce z vsega sveta. Tematsko je CeBIT zadnja leta načrtno meril na poslovno javnost in nič drugače ni bilo niti letos, ko so na sejmu prevladovali predvsem poslovneži, zadnje dni pa je bilo zaslediti tudi povečan obisk širših in "bolj laičnih" ljudskih množic. Slednje so mamile predvsem različne 3D tehnologije ter s spletom in družabnimi omrežji povezane vsebine, poslovneži pa so na vsakem koraku poslušali o računalništvu v oblaku, razvoju aplikacij kot storitev ter energijski učinkovitosti virtualiziranih sistemov.

Rdeča nit: povezani svetovi

Sodobna gospodarstva postajajo vse bolj digitalna in hkrati povezana s spletom. Vse hitrejše širjenje mobilnega interneta med prebivalstvom pa pomeni, da ljudje postajamo vse bolj povezani, pa čeprav zgolj elektronsko. Temu seveda sledi tudi ponudba aplikacij in storitev, t. i. mini rešitev, ki jih lahko uporabljamo na pametnih telefonih - bodisi se z njimi zabavamo in si krajšamo čas, lahko pa tudi spremljamo in upravljamo poslovanje podjetja. Vsakomur svoje, torej. Zadnja Gartnerjeva študija namreč napoveduje, da bomo mobilni uporabniki letos v svoje pametne aparate iz spleta prenesli 4,5 milijarde aplikacij, ta številka pa naj bi se v letu dni zvišala na zavidljivih 21,6 milijarde (380-odstotno povečanje!). Trend povečane mobilnosti je bil dobro viden tudi na CeBITu, kjer je bilo jasno videti dvosmerni razvoj z nekaj stičnimi točkami: številna podjetja namreč vidijo priložnost za zaslužek z razvojem aplikacij, ki so v nekateri oblikah tesno povezane z družabnimi omrežji, drugi razvijalci pa se osredotočajo predvsem na poslovne uporabnike in jim prek vse manjših, a vse pametnejših naprav skušajo ponuditi skoraj realnočasovne informacije o stanju njihovega poslovanja. In vendar bo neka srednja pot bržkone tista, ki bo obveljala, zato ne čudi, da je letošnji CeBIT krasil slogan "Povezani svetovi".

Ena boljših pogruntavščin inštituta Fraunhofer - prepoznavanje obrazov z napredno analizo psihofizičnega stanja posameznika ali skupine. Skrajno zabavno.

Bodo tablični računalniki naslednja prodajna uspešnica?

Pametni mobilniki tako nedvomno postajajo resna poslovna tehnološka platforma in že hodijo v zelje lahkim prenosnikom, t. i. netbookom. Prav slednji so v zadnjih dveh letih povsem zasenčili svoje večje brate in se namnožili med uporabniki. Čeprav jih večina meri na manj zahtevne uporabnike, je med njimi najti peščico modelov, ki bi znali ugajati tudi poslovnežem. A še bolj kot novi netbooki so številne obiskovalce zanimali tablični računalniki, ki po zaslugi Applovega iPada doživljajo svoj drugi preporod. Ali bo ta kaj daljši kot pred desetletjem, bomo šele videli, a številni manj znani izdelovalci iz držav, kot so Kitajska, Koreja, Tajvan in Indija, so že pripravili sorodne izdelke, ki jih bodo po precej sprejemljivejših cenah ponudili uporabnikom. Ne nazadnje s tehničnega vidika ne gre za odkrivanje novega sveta, saj gre zgolj za menjavo klasičnega zaslona na tekoče kristale z zaslonom, občutljivim za dotik, ter ustrezno aplikativno podporo. Je pa res, da že ta sprememba ponudi povsem drugačen način dela z napravo. Pravzaprav se zdi predstavitev tabličnih računalnikov odlično načrtovana, saj smo se v zadnjih letih uporabniki dodobra navadili delati z mobilniki, ki so opremljeni z zasloni, občutljivimi za dotik, zato so nam "tablice" zdaj bistveno bolj domače ...

Applov iPad je dobil celo vrsto posnemovalcev, še preden je sploh dobro začel svojo prodajno pot.

V prid novim tablicam govori tudi strojna zasnova, ki združuje osrednji in grafični procesor - novi Intelovi ultravarčni Atomi. Za grafično zahtevnejše prenosne naprave pa je poskrbela Nvidia z drugo generacijo platforme ION, s katero si želi občutno popraviti tržni delež v tem segmentu.

Vsakomur svoj netbook!

Nezaustavljivi mobilniki

Čeprav se največja prireditev iz sveta mobilne telefonije (Mobile World Congress) odvija februarja v Barceloni, tudi CeBITu po tej plati ne gre očitati suše. Prav nasprotno, mobilnike, ki smo jih lahko zasledili na sejmu, bi lahko prej opisali kot pravcate miniračunalnike s telefonsko povezavo. Njihovi procesorji se namreč že brez sramu spogledujejo s takti okoli gigahertza, zato lahko sodobni mobilniki že izvajajo več ukazov hkrati. Še bolj impresivna je njihova možnost povezovanja v različna omrežja, poleg brezžičnih omrežij WLAN se najbolj razvija naslednik tehnologije UMTS Long Term Evolution (LTE), ki bo že čez leto ali dve ponudil podatkovne prenose do 100 Mbit/s (seveda le v smeri k uporabniku). Vmesni korak med današnjimi 7,2 megabiti na sekundo (tehnologija HSPA) in prihodnostjo pa bo pomenila nadgradnja HSPA+, ki obljublja hitrosti do 42 Mbit/s - te naj bi najnaprednejši operaterji po svetu omogočili še pred koncem letošnjega leta. Brskanje po spletu prek mobilnikov bo tako postalo še občutno hitrejše, kaj kmalu pa bi lahko realnost postala tudi mobilna televizija visokih ločljivosti (ki bo seveda precej več smisla ponujala na prenosnih in tabličnih računalnikih, pa vendar ...).

iPhone in njegovi zasledovalci dokazujejo, da so mobilni telefoni prehodili dolgo pot in počasi že postajajo pravi računalniki v malem.

Druga očitna smernica razvoja mobilnih telefonov pa narekuje uporabo zaslonov, občutljivih za dotik, velika večina napovedanih modelov pa se nagiba na stran organskih aktivnih matrik AMOLED, saj te prinašajo svetlejšo (in v primeru sončne svetlobe laže berljivo) sliko, bolj natančne barve, hitrejše odzivne čase in, kar je za izdelovalce najpomembneje, manjšo porabo električne energije. Daljšo avtonomijo delovanja seveda kupci nadvse cenijo.

Varnost je prioriteta

Povezovanje naprav (in uporabnikovih podatkov) v internet prinaša s seboj številna varnostna vprašanja, ki se jih večina podjetij loteva zelo resno. Ponudniki varnostnih rešitev si ob tem veselo manejo roke, saj varnost ni nekaj, na čemer bi uporabniki (vsaj tisti ozaveščeni) pretirano varčevali. Poleg danes že vseobsežnih protivirusnih in protismetnih programov se v zadnjem času pospešeno razvija ponudba varnostnih storitev iz oblaka, pri kateri so se ponudniki razdelili na dve skupini. Ena sveto verjame, da gre za edino ustrezno zaščito, saj zmogljivosti velikih podatkovnih centrov lahko v hipu obdelajo nepredstavljive količine informacij in podatkov ter jih prek spleta hitro posredujejo uporabnikom v obliki popravkov in nadgradenj njihove varnostne zaščite. Druga skupina pa še vedno zastopa v zadnjih letih razviti pristop krajevne zaščite s podpisi in t. i. peskovniki, v katerih se vsa čudna obnašanja programske opreme zabeležijo in posredujejo varnostnemu centru na podroben pregled, preden se uporabniku dovoli izvedba posamezne sumljive programske kode. Ne glede na to, katera od skupin bo s svojimi rešitvami začela prevladovati, lahko uporabniki varnostne ponudnike le pohvalimo, saj so v zadnjih letih iz pretežno pasivnih načinov delovanja prešli na precej bolj učinkovit proaktivni pristop k varnosti. Drugega jim tudi ni preostalo, saj so digitalni napadalci s hekerji na čelu pri svojih napadih vse bolj finančno motivirani in zato neusmiljeni. Na CeBITu je bilo moč videti tudi vse več varnostnih rešitev za pametne mobilnike, ki vse bolj postajajo uporabnikov digitalni dnevnik in denarnica.

Ponudniki rešitev računalništva v oblaku si vse bolj prizadevajo graditi ugled ponudnikov storitev varnega shranjevanja podatkov, ki so ne samo z vidika domačih, temveč tudi poslovnih uporabnikov za podatke zmožni poskrbeti na najboljši način. Tako s fizično kot tudi programsko zaščito, vse to ob za uporabnike razmeroma majhnih stroških, ki jih na področju "oblačnega računalništva" prinašajo ekonomije obsega.

Varnost ali nadzor? Presodite sami ...

3D ofenziva

Prikaz različnih 3D tehnologij je bil pravi magnet za obiskovalce. Okoli 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora je bilo namreč namenjenega prav njim, kjer so izdelovalci pod sloganom "Next Level 3D" prikazovali tako strojne kot tudi programske rešitve za tretjo dimenzijo. Prvi 3D televizorji in 3D monitorji so te dni že na poti na prodajne police trgovin, občudovali pa smo tudi že prve komercialne 3D kamere, s katerimi si uporabniki (da, tisti s precej globokimi žepi) lahko pričarajo lastno 3D produkcijo v visoki ločljivosti. Precej pozornosti obiskovalcem je bilo veljalo tudi projektorjem, ki so naslednji na vrsti, da sliko v tretji dimenziji prikažejo na platnu ali steni stanovanja. Večini rešitev je skupno to, da je za ogled vsebin v 3D treba nositi stereoskopska očala, a opazno napredujejo tudi rešitve, ki očal ne potrebujejo. Je pa res, da so takšni zasloni, predvsem televizijski, še vedno pregrešno dragi in precej omejeni. Uporabnik mora namreč sedeti na določeni optimalni razdalji pred njimi in čim bolj v središču slike, saj pogled s strani ne postreže z dodatno dimenzijo. Pri ASUSu so šli v navezi z Nvidio celo tako daleč, da so 3D tehnologijo zapakirali kar v prenosni računalnik. V dvorani, namenjeni futurističnim rešitvam, smo si lahko ogledali tudi tehnologijo XML3D, ki doda 3D funkcionalnost spletnim stranem, ki bodo tako v prihodnosti lahko postale še precej bolj večpredstavne. Pogled v komunikacijo prihodnosti pa nam je razkril še eno pomembno novotarijo - potem ko nas bo večina doma že spremljala 3D vsebine na zaslonih, si bomo lahko omislili tudi naprave, ki nam bodo vizualno pričarale sogovornike - čez nekaj let namreč prihaja doba hologramov ...

Zavoljo neizmerne želje po spremljanju globine bomo, vsaj začasno, vsi postali "očalarji".

Takole boste videti tudi vi v svoji dnevni sobi ... če si boste privoščili hišni 3D kino sistem.

Grafično zatišje pred viharjem

Čeprav smo tako novinarji kot širša javnost na CeBIT-u pričakovali odprt obračun med grafičnima gigantoma AMD-jem in Nvidio, ga le nismo dočakali. AMD-jevi največji grafični zavezniki so tako pobrali večino smetane z razkazovanjem še zmogljivejših različic ATI Radeonov HD 5970, ki so bile opremljene z zmogljivejšim parom grafičnih procesorjev (dva HD 5870 namesto dveh HD 5850) ter podvojeno količino pomnilnika. Kot so nam zaupali pri podjetju Sapphire Technology, kjer so nam zverino, ki je opremljena s kar tremi (tihimi!) ventilatorji, tudi potisnili v roke, se 4 GB skupnega pomnilnika občutno pozna pri konfiguracijah s tremi zasloni, kjer visoka ločljivost v igrah postane izredno požrešna. Sicer pa je bilo moč najzmogljivejše Radeone ta hip videti tudi na razstavnih prostorih podjetij ASUS in XFX. Se pa "ATI-jevci" zelenega tabora nič ne bojijo, saj menijo, da bi Nvidia, v kolikor bi imela v rokah kartico, ki bi AMD-jeve rešitve močno porazila, ne izpustila priložnosti, kakršno ponuja sejem CeBIT, da iger željnim množicam pokaže svojo novotarijo.

Pri Sapphire-u so na svojo najhitrejšo kartico namestili kar tri hladilnike z ventilatorji, ki jih je prispeval partner Arctic Cooling. Teža hladilne rešitve je zahtevala tudi namestitev kovinske plošče po celotni hrbtni strani kartice.

Iskanje novih GeForce-ov, modelov GTX 470 in GTX 480, ki bosta uradno najavljena konec marca, je bilo zato vse prej kot preprosto. Izdelovalci grafičnih kartic so nam vztrajno govorili, da naj preprosto počakamo, a smo se proti koncu sejma le uspeli dokopati do Nvidiinega poslovnega kotička, namenjenega sestankovanju in sklepanju poslov. Za zaprtimi vrati in brez prisotnosti kamere ter fotoaparata so nam nato pokazali nekaj izsekov iz priljubljenih grafičnih testov in iger, seveda vse brez številk. A po videnem sodeč, kartica, ki lahko najnovejše igre poganja na treh zaslonih in omogoča tudi vklop 3D tehnologije in 3D prikaz s pomočjo namenskih očal, preprosto ne more biti slaba. Podatkov o delovnem taktu nismo bili deležni, a že število tranzistorjev, novi čip jih premore kar tri milijone, je dovolj zgovorno, da lahko (na pamet sicer) ocenimo, da bo šlo za najhitrejši enojedrni grafični procesor doslej. Nvidiinemu predstavniku je z jezika ušel tudi podatek, da tudi poraba presega številke, ki jih je postavil model GeForce GTX 285, zato dvojedrnih grafičnih kartic tokrat očitno ne gre pričakovati. Po vztrajnem vrtanju smo še izvedeli, da bo model GTX 470 občutno manj zmogljiv ob GTX 480, zato kanibalizma med novincema ne gre pričakovati. In še dobra novica za bralce revije Monitor - sami smo se že postavili v vrsto za testiranje novih kartic, katerih opise boste lahko prebrali v naslednjih številkah.

Avtomobili, ki mislijo

Organizatorji so tudi letos na sejmišče zvabili številne predstavnike iz avtomobilske industrije, saj v sodobnih vozilih lahko najdemo vse več računalnikov. Novi avtomobili bodo, opremljeni s tehnologijo, tudi varnejši, saj bodo namesto voznika (sprva le kot pomočniki) spremljali dogajanje na cesti in v njeni bližini ter se predvsem hitreje odzivali na spreminjajoče se razmere. Inteligentni sistemi bodo tako znali sporočili lokacijo morebitne nesreče in sami poklicati pomoč (evropski sistem pomoči eCall), zavirati v sili, se izogibati oviram ... Da bomo lahko varno pripeljali na želeni cilj, bodo še naprej skrbele navigacijske naprave, tako vgrajene kot samostojne, ki postajajo vse bolj podobne enciklopedijam, ob povezavi v splet pa uporabniku lahko postrežejo z vrsto ažurnih informacij (izogibanje prometnim konicam in zastojem, cene goriv na bencinskih črpalkah, število prostih parkirišč v bližnjih garažah, cene vstopnic za bližnje kinodvorane ...). Aha, da ne pozabimo - čez nekaj desetletij bo avtomobile poganjala predvsem elektrika.

Fosilnih goriv je vse manj, zato v ospredje prihajajo elektrika in električna vozila.

IT še kar naprej zeleni

Odkar se je informatika pred leti označila za zeleno, se prizadevanja za manjšo porabo energije na področju računalništva niso ustavila. Neprofitna organizacija, imenovana The Climate Group, je CeBIT izkoristila za dodatno ozaveščanje širše javnosti o škodljivih vplivih ogljikovega dioksida. V študiji z naslovom "SMART 2020 - towards a low-emission economy in the information age" so predstavili načine, kako bi v času informacijske družbe posamezniki in podjetja v naslednjih letih lahko znižali izpuste CO2 za okoli 15 odstotkov, pri čemer bi samo na stroških energije privarčevali dobrih 600 milijard evrov. V ospredju so seveda številne informacijske in komunikacijske tehnologije, pa tudi spremembe življenjskih in delovnih navad. Vse več zaposlenih bi delalo od doma, pa tudi potovali bi manj, saj nam video konference visoke ločljivosti že ponujajo prav realistične izkušnje.

Zeleno računalništvo malce drugače ...

Zaposleni, ki bodo ostali v pisarnah, bodo brez računalnikov, saj bodo te nadomestili pametni terminali, ki bodo vse, tudi virtualno delovno namizje, prenesli iz strežnikov. Pred uporabnikom bo tako samo zaslon (pa morda še virtualna tipkovnica). Prav virtualizacija je v zadnjih letih naredila velik preskok in močno pomaga pri gradnji pametnih infrastruktur. Strokovnjaki, ki skrbijo za okolje, so na plenarnih predavanjih precej pozornosti namenili tudi pomenu recikliranja, saj za še tako napredne naprave velja, da bodo enkrat zastarele - za tehnično blago so ti cikli še posebej kratki. Zato jih velja že sestaviti z mislijo na razgradnjo in vnovično uporabo materialov.

Staro in mlado je z velikim zanimanjem spremljalo inovacije na področju izobraževanja. Digitalne učilnice z večjim številom zaslonov, občutljivih za dotik, utegnejo kaj kmalu postati realnost.

Slovenci na CeBITu: Se Slovenija manjša?

Število slovenskih razstavljavcev na sejmu CeBIT se je v najboljših letih ustavilo pri dvomestni številki. Ta se sicer zadnja leta zdi nedosegljiva, saj so tudi pravljična števila očitno previsoka. Po tem, ko je lansko leto na CeBITu razstavljajo šest slovenskih podjetij, je gospodarska kriza njihovo število letos prepolovila. Najbolj boleč je podatek, da sta manjkala "legionarja" Iskratel in Tipro Keyboards, ki sta med slovenskimi podjetji vedno imela največje razstavne prostore in tudi največ obiskovalcev. Da v nasprotju s preteklimi trditvami področje telekomunikacij le ni odporno na poslabšane gospodarske razmere, je pričala tudi odsotnost podjetja Globtel.

Slovenske barve na sejmu CeBIT so tako zastopala podjetja Gama System, Le-Tehnika in XLAB, vsa z večletnimi izkušnjami na hannovrskem sejmišču. Za svojo predstavo si zato zaslužijo vse pohvale, predvsem zato, ker vsa po vrsti omenjajo optimizem in vidijo možnost razvoja svojega poslovanja na tujih trgih. Pri tem je podjetje Le-Tehnika predstavljalo svoje lastno razvite tehnične rešitve različnih vmesnikov na področju telekomunikacij. Vse zahtevnejše gospodarske razmere so tudi podjetje Le-Tehnika vodile k temu, da manj zahtevno proizvodnjo seli na vzhod, kjer je decembra 2009 podjetje odprlo poslovno-proizvodne prostore na Kitajskem. 4000 m2 velik proizvodni obrat bo tako zadostil povpraševanju po novih izdelkih na evropskih trgih, ki za podjetje ostajajo ključni prodajni kanali.

Svojevrsten "mednarodni" nastop na sejmu CeBIT si je omislilo tudi podjetje XLAB, ki pa za razliko od prejšnjih let ni nastopilo kot slovenski razstavljavec, temveč je bilo na sejmišču registrirano kot angleška podružnica ISL Online Ltd., katere istoimensko programsko opremo je tudi predstavljalo. Otoško poreklo naj bi omenjenim rešitvam pomagalo pri lažjem pridobivanju partnerjev iz germanskega okolja, podjetje XLAB pa v prihodnjih letih načrtuje tudi prodor na ameriški trg.

Kleni slovenski razstavljavci pa vsa leta ostajajo v podjetju Gama System, kjer svetu predstavljajo svoje rešitve za obvladovanje dokumentov, predvsem dokumentni sistem eDocs ter s strani Arhiva Republike Slovenije akreditirano e-arhivsko rešitev eArchive. Gama System so konkurenci v preteklosti že dokazali, da znajo razviti vrhunske rešitve za upravljanje in arhiviranje dokumentov, kar počasi spoznava tudi Evropa. Podjetje namreč vsako leto pridobi kakšnega novega partnerja in širi svojo navzočnost na tujih trgih. Da bi bilo pridobivanje novih strank še hitrejše in uspešnejše, je podjetje v preteklem letu veliko virov vložilo v razvoj intuitivnejših grafičnih vmesnikov svojih rešitev, pri čemer so sodelovali tudi dosedanji uporabniki njihovih rešitev. Končni rezultat je še hitrejše in preprostejše delo z dokumenti, kar je tudi cilj podjetij, ki iščejo rešitve za obvladovanje dokumentov.

Čeprav je naslednji CeBIT oddaljen skoraj leto dni, odvijal se bo namreč med 1. in 5. marcem 2011, pa lahko zapišemo, da bomo na severu Nemčije našli vsaj tri razstavne prostore, kjer bo mogoč pogovor tudi v slovenščini. Seveda pa držimo pesti, da jih bo še več.