Cena ni edini dejavnik
Dejstvo je, da so cene pogonov SSD visoke, vsaj s stališča zmogljivosti hrambe podatkov, ki jo ponujajo. Če iščemo predvsem poceni rešitev za hrambo podatkov, potem SSD ni za nas, saj bomo z gigabajti ali celo terabajti za odštete evre bistveno bolje postreženi pri klasičnih diskih. Zavedati se pač moramo, da z nakupom pogona SSD kupujemo zmogljivost. Pravzaprav nesramno veliko zmogljivosti in, preneseno v prakso, hitrosti in odzivnosti računalniškega sistema, v katerega nameravamo pogon SSD vgraditi. In prav to smo pripravljeni tudi ustrezno plačati.
Odločitev za pogon SSD neredko še podkrepijo izjave uporabnikov teh naprav, da nikoli več ne bi mogli nazaj k uporabi klasičnega diska. Sami jih povsem razumemo, hitrostni preskok je podoben tistemu iz filmskega sveta med standardno in polno visoko ločljivostjo.
Na kaj torej velja biti pozoren pred nakupom pogona SSD? Najprej se moramo vprašati, kaj si od pogona SSD pravzaprav želimo. Če si želimo predvsem večje hitrosti in odzivnosti operacijskega sistema ter aplikacij, potem si vsekakor velja omisliti pogon SSD za namestitev operacijskega sistema. Odvisno od obsega našega dela z računalnikom bomo za kaj takega v povprečju potrebovali vsaj 60 ali 64 GB različico pogona SSD, saj so sodobni operacijski sistemi in aplikacije postali glede prostora precej potratni. Če sodimo med zahtevnejše uporabnike, ki v svojem delovnem okolju uporabljamo velike zbirke podatkov, obdelujemo večje datoteke in podobno, pa bo precej bolj smela odločitev za številko večje čevlje, oziroma modele s 120 ali 128 GB zmogljivostjo. Seveda so na voljo tudi večji modeli, a je treba zanje že globlje seči v žep, navadno pa se poleg dodatnega prostora odkupijo še z nekoliko višjimi zmogljivostmi.
Več je bolje in hitreje
Sicer pa v praksi še vedno velja, da je tudi kombinacija pogona SSD, na katerem je nameščen operacijski sistem z aplikacijami, ter klasičnega diska za hrambo gore podatkov, do katerih občasno dostopamo, zelo posrečena. Uporabniki, ki so med prvimi prešli na uporabo pogonov SSD, vedo, kaj pomeni dobra optimizacija. Tako lahko z malce iznajdljivosti sistemsko okolje uredimo tako, da bo vsak 60 GB pogon SSD več kot dovolj za hitro delo. Samo premakniti moramo lokacijo prenašanja datotek na klasični disk in namestiti "shujšan" operacijski sistem in aplikacije. Tisti bolj radikalni bodo celo opustili uporabo datoteke za začasne podatke (SWAP), a ta ukrep priporočamo res samo poznavalcem, saj večina aplikacij brez njene pomoči ne deluje pravilno. Glede na to, da so pogoni SSD bliskovito hitri, bo dovolj že, če datoteki za začasne podatke omejimo velikost na manjšo, a določeno vrednost (denimo gigabajt ali dva).
Kot smo že večkrat omenili, so navadno pogoni SSD z višjo zmogljivostjo zmogljivejši od modelov z nižjo, pa čeprav temeljijo na istih pomnilniških čipih in krmilniku. Razlog se skriva v sami gostoti pomnilnikov NAND in količini uporabljenih komunikacijskih kanalov, prek katerih krmilnik dostopa do podatkov. Vzemimo za primer, da premore posamezen krmilnik 10 kanalov za dostop do pomnilnika. Seveda je krmilnik načrtovan za vse modele v posamezni seriji pogonov SSD, zato vse kanale uporablja le pri modelih z višjo zmogljivostjo, pri modelih z manjšim številom in gostoto pomnilniških čipov pa uporablja manj kanalov, denimo le 4. Posledično sta tudi hitrosti branja in zapisovanja manjši. Modeli z najvišjimi zmogljivostmi lahko uporabljajo tudi po dva krmilnika in so zato pri svojem delu še hitrejši. In prav v tem dejstvu tiči razlog, da so pogoni SSD z manjšo zmogljivostjo, čeprav uporabljajo kakovostne gradnike oziroma enake kot modeli z višjo zmogljivostjo, pri svojem delu nekoliko počasnejši.
Pogoni SSD so v resnici sestavljeni le iz krmilnika in nekaj čipov. Sliši se enostavno ...
Krmilnik odloča o hitrosti
Iz povedanega sledi, da ima še največji vpliv na obnašanje in zmogljivosti posameznega pogona SSD krmilnik. V preteklosti je veljalo, da so nekatera podjetja sama izdelovala krmilnike in jih uporabljala zgolj v lastnih izdelkih. Danes je ta praksa vse redkejša, saj je tak razvoj zelo drag. Podjetja, kot so Indilinx, Marvell in SandForce, so, denimo, svoje krmilnike (in druge rešitve) prosto prodajala na trgu. Medtem je podjetje Indilinx kupil izdelovalec OCZ Technology, tako da njegove krmilnike najdemo v več modelih, pri tem pa je še vedno zanimivo to, da podjetje OCZ kot eden največjih ponudnikov pogonov in rešitev s tehnologijo bliskovnega pomnilnika (med drugim so bili najbolj številčno zastopani tudi na tokratnem preizkusu), uporablja tudi krmilnike znamke Marvell in SandForce, odvisno od namembnosti posameznega pogona oziroma rešitve.
Če se na hitro sprehodimo po ponudbi krmilnikov za pogone SSD, se nam oblikuje precej ozko polje. Podjetje Indilinx je, kot rečeno, prešlo pod okrilje OCZ, zato bo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo z njihovimi krmilniki. Trenutno stanje je pač tako, da so pogoni SSD s krmilniki Indilinx pretežno namenjeni srednjemu zmogljivostnemu razredu, ki velja za cenovno občutljivega. Glede na tokrat preizkušene modele lahko zapišemo, da skrbijo za povprečne hitrosti branja in zapisovanja brez očitnih pomanjkljivosti. V preteklih generacijah so bili med bolj razširjenimi krmilniki tudi izdelki podjetja Jmicron, a je malce zaspalo z razvojem novih rešitev. Njihove izdelke tako danes najdemo pretežno v cenejših oziroma starejših izdelkih.
Giganta Intel ni treba posebej predstavljati, saj se je vstopa na trg pogonov SSD lotil podobno kot vseh drugih dejavnosti. Podjetje namreč poudarja zanesljivo delovanje, pri čemer so zmogljivosti večine modelov v zgornji polovici preizkušenih. V tokrat preizkušeni pogon SSD Intel 520 je bil, kako ironično, vgrajen krmilnik SandForce. To nemara že nakazuje, da Intel v želji po konkurenčnosti v najzahtevnejšem segmentu kljub vsemu posega po krmilnikih drugih znamk. Bomo pa Intelove krmilnike našli v številnih prejšnjih modelih tega izdelovalca (serije 320, X25 ...). Intel je tudi eden redkih izdelovalcev, ki navajajo delež okvarjenih pogonov SSD. Ta je bil v preteklem letu vsega 0,6 odstotka, kar poznavalci v industriji označujejo za odličen dosežek. Intelove krmilnike odlikujejo tudi nekatere funkcije, ki jih vsi konkurenti ne poznajo, denimo popolna enkripcija podatkov na pogonu. Podobno kot Intel tudi gigant iz sveta zabavne elektronike, Samsung, sam razvija krmilnike za pogone SSD. Zadnja generacija, ki premore kar trijedrni krmilnik MCX, sodi med najhitrejše na trgu, to potrjujejo tudi naši preizkusi.
V sodobnih pogonih SSD bomo našli še krmilnike znamke Marvell, s katerimi so, denimo, opremljeni pogoni, kot so Intel 510, Crucial M4 in njegov brat Micron C400. Omenjeni krmilniki resda niso absolutni hitrostni rekorderji, a se odlično odrežejo, ko upoštevamo vse parametre, saj so zelo uravnoteženi. Pri delu z večjimi količinami manjših datotek utegnejo biti celo boljši od hitrih krmilnikov SandForce.
In tako smo prišli do krmilnikov SandForce, ki so v zadnjem letu postali priljubljena izbira praktično vseh izdelovalcev, ki si želijo imeti v programu hitre pogone SSD. Seveda na tej poti ni šlo brez težav, saj so v preteklosti krmilniki SSD v določenih modelih že znali odpovedati poslušnost. Kako zanesljiva je nova generacija krmilnikov, bo pokazal le čas, vsekakor pa lahko zapišemo, da je zgledno hitra.
SandForce - zgodba o uspehu
Do izuma pogonov SSD je le redkokateri računalnikar sploh slišal za podjetje SandForce. Majhni ekipi inženirjev pa je uspelo opraviti velikansko delo, ki ga računalniški velikani navadno zaupajo velikim oddelkom. V zelo kratkem času jim je namreč uspelo razviti in pripraviti za proizvodnjo platformo za pogone SSD. K uspehu je največ prispevalo dvoje - inovativna tehnologija pomnilniškega krmilnika je zmogla iz pomnilniških celic MLC NAND izvleči res veliko zmogljivost, še pomembneje pa se zdi to, da je SandForce sestavil celotno platformo, torej je poleg krmilnika pripravil celoten dizajn tiskovine in strojno programsko opremo, ki jo je moč zelo dobro prilagoditi zahtevam posameznih strank. Podjetja, ki danes ponujajo pogone SSD, so jo zato posvojila tako rekoč čez noč, saj so na ta račun privarčevala silno veliko stroškov pri razvoju lastnih izdelkov. Na platformo SandForce so preprosto namestili pomnilniške čipe, se poigrali z lastnostmi krmilnika in vse skupaj zapakirali v plastično ohišje s svojim logotipom. Za to niso potrebovali niti obsežnega razvojnega oddelka, niti programerjev. Potemtakem ne čudi, da je med vsemi pogoni SSD zadnje generacije največ prav takšnih, ki imajo sredico SandForce. Zaslužki so namreč zaradi visokih cen pogonov SSD še vedno precejšnji.
Dodatna prednost platforme SandForce je tudi njena prilagodljiva arhitektura. Podjetje ponuja več različnih krmilnikov pomnilniških čipov, praktično prav vsi med njimi pa znajo delati z različnimi vrstami bliskovnih pomnilnikov (NAND flash) ne glede na njihov vmesnik, hitrost in ceno. Generacija krmilnikov SF-2000 lahko, denimo, deluje v navezi z novimi pomnilniki, ki so izdelani v 25-nm procesu izdelave, ali s starejšimi 3x-nm čipi. Prav tako ti krmilniki podpirajo pomnilnik vrste MLC in SLC ter različne vmesnike in tip delovanja (sinhrono ali asinhrono, ONFI ...). Tudi zadnji preizkus v Monitorjevem laboratoriju je dokaz o priljubljenosti rešitev SandForce, saj je bilo z njihovimi krmilniki in logiko opremljenih kar osem pogonov SSD od preizkušenih 14.
Corsair Force GT 240 GB
Zastopnik podjetja Corsair v Sloveniji je na tokratni preizkus poslal dva najhitrejša modela v ponudbi. Pogon Force GT že z oznakami razkriva, da meri na hitrost delovanja, podrobnejši ogled tehničnih podatkov pa razkrije, da izdelovalec vsekakor ni varčeval niti z vgrajenimi komponentami. Odličnemu krmilniku SandForce SF-2281 je namreč namenil sodelovanje s hitrimi Intelovimi pomnilniškimi čipi, ki so že izdelani v 25-nm tehnološkem postopku. Branje in zapisovanje tako postreže z visokimi hitrostmi delovanja in pogon Corsair Force GT se na praktično vseh opravljenih preizkusih uvršča med najboljše. Od prestola ga tako loči le malce nižja hitrost zaporednega pisanja, torej zapisovanja večjih datotek, to pa lahko pripišemo vsem modelom, ki imajo asinhrono zasnovo pomnilniških celic NAND flash. To je tudi praktično edino, po čemer se ločijo od najboljših, za katere izdelovalci navadno želijo še nekaj dodatnih evrskih desetakov.
Corsairu velja priznati, da je pri modelu Force GT opravil odlično delo pri optimizaciji samega krmilnika, saj med sebi enakimi pogoni SSD z zmogljivostjo 240 GB premaga neposredne konkurente. Posebej velja izpostaviti njegove zmogljivosti pri delu z manjšimi datotekami, s katerimi imamo pri vsakdanji rabi računalnika veliko opravka. Uporabniki, ki ne gledajo na sleherni evro, bodo zato s tem modelom odlično postreženi, "absolutistom" pa je namenjen zmogljivostni kralj iz družine Performance Pro.
Corsair Force GT 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.corsair.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 390 EUR.
Za: Zelo uravnotežen pogon, visoka hitrost delovanja.
Proti: Cena glede na konkurenco.
Corsair Performance PRO 256 GB
Podjetja Corsair se drži tudi vzdevek "gusarji iz Freemonta". Ameriško podjetje deluje že od leta 1994, med računalnikarji, še posebej med navijalsko skupnostjo, pa je znano predvsem kot izdelovalec kakovostnega delovnega pomnilnika in ključkov USB.
Najzahtevnejšim uporabnikom namenja izdelke iz družine Performance PRO, pri čemer je pri preizkušenem modelu ubral zelo zanimivo kombinacijo. Marvellov krmilnik 88SS9174 je sparil s Toshibinimi MLC pomnilniškimi čipi, ki so očitno kljub ne najnovejši tehnologiji (izdelani so v 32-nm tehnologiji) še vedno presneto hitri. To dokazujejo tudi vsi tokratni preizkusi, saj se je Corsair Performance PRO naravnost odlično odrezal tako pri branju in zapisovanju vseh vrst datotek in postal pravi rezultatski kralj, ko seštejemo vse parametre. Tudi program AS SSD mu je namenil z naskokom najboljšo skupno oceno za zmogljivosti.
Glede na to, da ima omenjeni pogon zmogljivost 256 GB, se po ceni za gigabajt prostora skorajda izenači s cenejšim bratom Force GT, ki lahko shrani 16 gigabajtov manj podatkov, še vedno pa cenovno ostaja poravnan s podobno zmogljivimi tekmeci. Če imamo v denarnici 420 evrov, je priporočilo vsekakor enostavno. Izročimo jih trgovcu v zameno za enega najhitrejših pogonov SSD na trgu in uživamo v pridobljeni hitrosti. Oznaka PRO v imenu je vsekakor več kot upravičena.
Corsair Performance PRO 256 GB
Zmogljivost: 256 GB.
Izdeluje: www.corsair.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 420 EUR.
Za: Visoka hitrost delovanja, uravnoteženost.
Proti: Nič.
Crucial m4 SSD 256 GB
Blagovna znamka Crucial (podjetja Lexar Media oziroma Micron) se je na preteklih preizkusih že izkazala z modeli C300 ter m4, zato smo tudi od tokratnega kandidata pričakovali veliko. Modeli iz družine m4 temeljijo na enakem Marvellovem krmilniku kot tokratni zmagovalec po zmogljivostih, Corsair Performance PRO, razlikuje se le po optimizaciji krmilnika in uporabljenih pomnilniških čipih. Ti so vrste MLC NAND, prispevali pa so jih kar lastni (beri: Micronovi) proizvodni obrati. Tako so snovalci dosegli tudi precej privlačno ceno na gigabajt hrambe podatkov, saj je ta praktično tolikšna kot cena litra neosvinčenega bencina.
In kako se Crucial m4 SSD z zmogljivostjo 256 GB, ki po besedah izdelovalca sodi v višji srednji razred pogonov SSD, odreže v praksi? Natanko tako, kot oglašujejo. Hitrosti prenosa podatkov pri branju so nekaj višje kot pri neposrednih konkurentih (Intel, Corsair), obenem pa je zapisovanje spet nekaj počasnejše. Kljub temu je tudi Crucialov pogon med bolj uravnoteženimi glede zmogljivosti za različne namembnosti in mu ne moremo prav veliko zameriti. Razmeroma nizka vrednost IOPS je skupaj z nekoliko slabšim branjem majhnih datotek tudi pokazatelj, da omenjeni pogon ni najboljša izbira za strežniška okolja, domače uporabnike pa bo vedno znova navdušil s hitrostjo in še dodatno razveselil s ceno, ki je med najnižjimi za modele z zmogljivostjo 256 GB.
Crucial m4 SSD 256 GB
Zmogljivost: 256 GB.
Izdeluje: www.crucial.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 374 EUR.
Za: Cena, zelo hitro branje podatkov.
Proti: Nekoliko nižje hitrosti prenosa pri najzahtevnejših opravilih.
Integral Z series 3 128 GB
Integral je še ena izmed blagovnih znamk, ki so v svet pomnilniških medijev vstopile v zadnjih letih. Svoj prostor pod soncem si tako kot številni drugi "začetniki" skuša izboriti z bolj privlačnimi cenami od konkurence, te pa je moč v sodobnem poslovanju doseči predvsem z varčevanjem pri proizvodnji. Tako je bil pogon Integral Z series 3 z zmogljivostjo 128 GB edini predstavnik z vgrajenim krmilnikom izdelovalca JMicron na tokratnem preizkusu. Omenjeni izdelovalec je v zadnjem letu povsem izgubil stik z najboljšimi, a je, kot dokazuje tudi ta primer, še vedno privlačna izbira za modele, ki so namenjeni manj zahtevnim uporabnikom. Krmilnik z oznako JMF602 je praktično v celoti kriv za mlačne zmogljivosti omenjenega pogona. Natančneje, kriva je njegova zasnova, ki premore vsega nekaj kilobajtov predpomnilnika, medtem ko meri konkurenca predpomnilnik krmilnika v megabajtih. Od tod tudi izjemno slabi rezultati pri delu z majhnimi datotekami, kjer je pogon dosegel najslabše vrednosti na tokratnem preizkusu. Upoštevaje zasnovo, sta hitrost zaporednega branja in pisanja še presenetljivo dobri. To kaže, da vgrajene NAND flash celice le niso slabe. Je pa realnost žal takšna, da se za podoben denar dobijo tudi izdelki uveljavljenih izdelovalcev, ki so v praksi vsaj 50 odstotkov, neredko pa celo enkrat hitrejši. Žal izdelka Integral Z series 3 128 GB ne moremo priporočiti niti najmanj zahtevnim uporabnikom, še več, celo odsvetujemo ga, saj je imel testni model kljub vsega 9 zagonom že 31 KB slabih celic, to pa vsekakor ni dober obet za njegovo vzdržljivost.
Integral Z series 3 128 GB
Zmogljivost: 128 GB.
Izdeluje: www.integral-storage.com.
Prodaja: www.asbis.si.
Cena: 179 EUR.
Za: Nič.
Proti: Slab krmilnik prinese s seboj slabe zmogljivosti.
Intel 520 240 GB
Ko pogledamo sestavine Intelovega pogona SSD, dobimo občutek, da je pekel začel zamrzovati. Gigant iz sveta procesorjev je namreč v model 520 vgradil krmilnik SandForce, kar je glede na njegovo navezanost na podjetje Marvell v zadnjih letih precejšnje presenečenje, še posebej zato, ker so znali Intelovci v preteklosti konkurente zmerjati z manj zanesljivimi prav na račun krmilnikov omenjenega izdelovalca. Zdaj jih imajo v lastnem izdelku, sparjene s hitrimi 25-nm NAND flash pomnilniškimi čipi z logotipom črke I. In ko danes Intel pobaramo o zanesljivosti serije 520, nam bodo hitro postregli z informacijo, da so krmilnik in njegovo strojno programsko kodo optimizirali več kot pol leta z namenom doseganja kar najbolj zanesljivega delovanja (hitrost ima platforma pač že sama po sebi). Svoje besede podkrepijo tudi s kar petletno garancijo, ki ji ni para v svetu pogonov SSD (konkurenti ponujajo le 2 ali 3 leta).
Zmogljivosti Intela 520 so vsekakor med najboljšimi, pogonu ne moremo očitati nobene res šibke točke. Največje presenečenje, k sreči pozitivno, zato tokrat ponudi cena pogona, ki je med ugodnejšimi v tem zmogljivostnem razredu, kar je bilo doslej prej izjema kot pravilo. Če imate radi dolgo jamstvo za računalniške izdelke (ki sicer izredno hitro zastarijo), potem bo Intel edina prava izbira, drugače pa velja, da za podobno ceno pri nekaterih podobno hitrih konkurentih dobite 16 GB več prostora. Izbira je torej vaša.
Intel 520 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.intel.com.
Prodaja: www.asbis.si, www.elkotex.si.
Cena: 353 EUR.
Za: Zelo dobre zmogljivosti, garancija.
Proti: Nič.
Kingston HyperX 240 GB
Kingstonov "hiperaktivnež" po imenu HyperX 240 GB je v svojem drobovju na moč podoben Intelovi seriji 520, saj uporablja enak krmilnik in pomnilniške čipe. Tako kot Intelu mu tudi večkanalnost dostopa do podatkov ni tuja, zato nas zelo sorodni rezultati ne presenečajo, manjše razlike nastanejo le na račun optimizacije strojne programske kode pogonov. Podjetje Kingston ima v svetu pogonov SSD zelo bogate izkušnje in ugled, posledično pa tudi precej visoko postavljene cene izdelkov, vsaj v primeru serije HyperX, ki velja za najboljšo, kar ta izdelovalec lahko ponudi.
In prav na račun cene bo pogon HyperX deležen precej manjšega števila kupcev, kot bi jih bil sicer. Kingston že z lično zunanjostjo meri predvsem na zahtevne igričarje, vsaj del cene pa opravičuje tudi s številnimi dodatki, ki jih bomo pri konkurentih iskali zaman. Tako nas v škatli pričakajo sanke za montažo pogona v 3,5-palčno režo, izvijač, kabla SATA ter USB in celo ohišje za uporabo 2,5-palčnega diska kot zunanjega diska (zelo priročna rešitev, če menjamo klasični disk v prenosniku za pogon SSD). Nekaj doda k ceni tudi Acronisova programska oprema za kloniranje in kopiranje podatkov med pogoni SSD in diski.
Kingston HyperX 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.kingston.com.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 462 EUR.
Za: Zelo dobre zmogljivosti.
Proti: Cena.
Kingston SSDNow V+200, 240 GB
Kako je mogoče z nekaj spremembami nastavitev v krmilniku znatno zmanjšati zmogljivosti pogona SSD, lepo prikazuje primer pogona Kingston iz serije SSDNow V+200. Na prvi pogled se drobovje skorajda ne razlikuje od modela HyperX, podrobnejše branje specifikacij pa razkrije, da cenejši pogon ne obvlada večsmernega pretoka podatkov tako kot dražji model. Razlika v zmogljivostih je zato naravnost šokantna, saj se te pri delu z večjimi datotekami skorajda prepolovijo. Manjše število izvedenih vhodno-izhodnih operacij priča o tem, da omenjenega pogona ne gre vgrajevati v sisteme za strežniško rabo.
Družina SSDNow V+200 se slabše obnese tudi v primerih, ko mora krmilnik stiskati podatke, saj takrat pretočne hitrosti precej upadejo. Kljub temu so se Kingstonovi inženirji očitno še predobro zavedali, kje ne smejo pretirano varčevati. Premetavanje majhnih datotek gre preizkušenemu modelu kar dobro od rok.
Glede na zmogljivosti čudi navita cena, a kot je pri Kingstonu že v navadi, velja biti pozoren na morebitne akcijske ponudbe, kjer lahko cene ob menjavi modelov dobesedno strmoglavijo. Štiri evrske stotake pa je za zgolj povprečne zmogljivosti odločno preveč.
Kingston SSDNow V+200, 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.kingston.com.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 400 EUR.
Za: Krmilnik SandForce.
Proti: Cena, precej povprečne zmogljivosti.
OCZ Agility 3 240 GB
Podjetje OCZ Technology ima v ponudbi resnično veliko modelov pogonov SSD, zato smo jih seveda uredili po abecedi. Prvi je tako prišel na vrsto za preizkus model Agility 3, ki sodi v srednji razred ponudbe. Čeprav temelji na priljubljenem krmilniku SandForce SF-2281, so mu stvaritelji pripeli razmeroma počasen pomnilnik NAND flash z Micronovim logotipom, zato vseh pomanjkljivosti ne more skriti. Omenjeni asinhroni pomnilnik je namreč omejen z vsega 50 MB/s na posamezen kanal (za primerjavo: serija Vertex 3 zmore 200 MB/s na kanal), zato ob velikih obremenitvah ne bomo deležni hitrosti, ki jo zmorejo zmogljivejši modeli.
Pravzaprav je glede samih zmogljivosti OCZ Agility 3 na moč podoben Kingstonovi seriji SSDNow V+200, s to razliko, da je OCZjeva implementacija dela z manjšimi datotekami precej boljša in se zato zna pogon ob manjših obremenitvah v operacijskem sistemu obnašati skoraj tako kot Vertex 3 (a še to le in zgolj na račun krmilnika). Čim pa zadeve postanejo resne, Agility 3 pokaže svoje pomanjkljivosti in za dokončanje nalog potrebuje kakšno sekundo več.
Kot predstavnik srednjega razreda naj bi Agility 3 ponujal zelo dobro razmerje med ceno in hitrostjo, a tega ne moremo potrditi, saj je v času preizkusa njegova cena dosegala (in, ironično, celo presegla) ceno zmogljivejšega modela Vertex 3. Kot zanimivost naj povemo, da je OCZ v krmilnik pogona Agility 3 vgradil umetno pamet, ki zna ob daljših obremenitvah še dodatno znižati hitrost zapisovanja v celice in jim tako podaljšati življenjsko dobo.
OCZ Agility 3 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.ocztechnology.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 359 EUR.
Za: Dobro optimiziran za delo povprečnega uporabnika.
Proti: Povprečni rezultati ob večjih obremenitvah.
OCZ Octane 256 GB
OCZ Octane je drugi OCZjev predstavnik v srednjem razredu. Tokrat so mu vgradili "hišni" krmilnik Indilinx Everest, kar ima dobre in slabe strani. Dobra novica je tudi uporaba Intelovih pomnilniških čipov. Hitrosti branja in zapisovanja večjih datotek (beri: večjih od 256 KB) in zaporednih podatkov so zelo visoke, žal pa nasprotno velja za primere manjših datotek, razdrobljenih po pogonu, kjer se ta model precej slabše odreže. Zato nas niti ne čudi, da mu program AS SSD dodeli kar četrtino slabšo oceno kot modelu Agility 3. Tudi mi bi raje izbrali slednjega, če bi izbirali samo med tema dvema OCZjevima modeloma.
Nizka vrednost IOPS krmilnika Indilinx Everest, ki premore 512 MB lastnega predpomnilnika, daje vedeti, da se kakšnih zahtevnejših strežnikih nalog OCZ Octane ne gre pretirano rad. Mu pa lahko v plus zapišemo podporo algoritmu AES in samodejni enkripciji podatkov, kar bi mu moralo omogočiti svojevrsten krog uporabnikov. Glede na preizkušene lastnosti bi bil ta pogon dobra izbira tudi za vse medijske zanesenjake, ki radi svoje datoteke premikajo/pretakajo med različnimi pogoni in diski.
Nekoliko višja cena gre na račun zmogljivosti, ki je v tem primeru 256 GB, vsekakor pa lahko tudi za OCZ Octane zapišemo, da konec koncev le ni najbolj posrečena kombinacija po merilu cena/zmogljivost.
OCZ Octane 256 GB
Zmogljivost: 256 GB.
Izdeluje: www.ocztechnology.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 380 EUR.
Za: Visoka hitrost pri večjih datotekah.
Proti: Slabosti pri delu z manjšimi datotekami in neprimernost za strežniško rabo.
OCZ Synapse Cache
Pravi posebnež na tokratnem preizkusu pa je bil OCZjev model Synapse Cache. Sam pogon SSD namreč izstopa že po namembnosti, saj so ga inženirji zasnovali z mislijo na sodelovanje s klasičnim diskom, pri čemer pogon SSD rabi predvsem kot predpomnilnik za sistemske in druge pogosto uporabljane podatke. Synapse Cache SSD tako s pomočjo programske opreme Dataplex, katere licenca je pogonu seveda priložena, pohitri sleherni računalnik na soroden način kot Intelova tehnologija Rapid Storage Technology (RST), o kateri smo podrobneje pisali v prejšnji številki. A z zelo pomembno razliko - Synapse Cache ne rabi določene strojne opreme, temveč deluje v navezi s praktično vsemi računalniškimi sistemi z nameščenim operacijskim sistemom Windows 7. Delo predpomnilniškega bazena, ki je razširjen na pogon SSD, upravlja programska oprema Dataplex, ki jo je preprosto namestiti in nato povsem samodejno upravlja pretakanje podatkov med pogonom SSD in klasičnim diskom. Pri testiranem modelu je vlogo pomnilniškega bazena opravljalo 32 GB od skupno 64 gigabajtov pomnilnika, pospeški v delovanju pa so bili vidni že po nekaj zagonih sistema.
Glede na namembnost pogona Synapse Cache je jasno, da OCZ vanj ni vgradil najboljših komponent, ki jih premore ta hip, kljub temu pa je še vedno opravil precej dobro delo pri uravnoteževanju samega pogona. Ta je kljub majhni zmogljivosti dobro odziven in več kot očitno optimiziran za delo z manjšimi datotekami, na to kažeta tako hitrost naključnega zapisovanja in branja majhnih datotek, ki je povsem primerljiva s precej večjimi in dražjimi pogoni SSD. Za te rezultate je vsekakor zaslužna implementacija krmilnika, ki pri naključnem zapisovanju majhnih datotek zmore impresivnih 75.000 IOPS, kar je na ravni najboljših pogonov SSD na tokratnem preizkusu. Zaradi omejenega izkoristka pomnilniških kanalov krmilnika (nizka zmogljivost pogona) je takoj jasno, da pri prenosih velikih datotek pogon ne bo med najhitrejšimi, a mu ciljni uporabniki tega vsekakor ne bodo zamerili, saj bodo veseli znatne pohitritve ob dodatnemu pogonu v računalniku.
Dodaten argument za mehak prehod v svet hitrosti pogonov SSD je tudi cena omenjenega pogona, saj za dobrih 100 evrov dobimo napravo, ki znatno pohitri naše delo z računalnikom, če trenutno uporabljamo le klasični disk. V tega evrskega stotaka pa so všteti 3-letna garancija, licenca za programsko opremo Dataplex ter tehnologiji za enkripcijo podatkov ter odpravljanje napak v pomnilniških celicah (ECC). Trenutna pomanjkljivost pogona, ki se zdi idealen za manj zahtevne uporabnike, ki bi radi znatno pohitrili odzivnost svojega sistema in aplikacij, pa je združljivost zgolj z operacijskim sistemom Microsoft Windows 7 (k sreči sta podprti tako 32- kot tudi 64-bitna različica).
OCZ Synapse Cache
Zmogljivost: 64 GB (32 GB).
Izdeluje: www.ocztechnology.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 107 EUR.
Za: Idealna rešitev za vse, ki si želijo obdržati disk in pridobiti odzivnost sistema in aplikacij.
Proti: Zelo majhna zmogljivost, ozka namembnost.
OCZ Vertex 3 240 GB
OCZjeve serije Vertex 3 bržkone ni treba posebej predstavljati, saj gre za najzmogljivejši model iz družine 2,5-palčnih pogonov SSD. Ne nazadnje si je že na prejšnjem Monitorjevem preizkusu prislužil nagrado zlati Monitor in glede na to, da mu je v devetih mesecih cena še dodatno upadla, posodobitve strojne programske kode pa so poskrbele še za kanček več zmogljivosti, tudi tokrat razplet ni mogel biti drugačen.
Pri zaporednem branju velikih datotek je tako vendarle dosegel magično številko 500 MB, a to danes ni več kakšen sveti gral, saj to zmorejo tudi nekateri konkurenčni modeli. Na prejšnjem preizkusu smo mu kot pomanjkljivost zapisali precej nižje hitrosti zapisovanja podatkov od deklariranih, a smo vmes preprosto ugotovili, da to velja za praktično vse izdelovalce, težava pa je še toliko bolj očitna pri pogonih SSD z nižjo zmogljivostjo.
Vertex 3 ni najhitrejši pogon na našem preizkusu, je pa kljub temu dovolj hiter, da modeli, ki so zmogljivejši od njega, preprosto ne upravičijo doplačila nekaj deset ali celo sto evrov. Prav zato mu tudi tokrat podeljujemo nagrado zlati Monitor.
OCZ Vertex 3 240 GB
Zmogljivost: 240 GB.
Izdeluje: www.ocztechnology.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 356 EUR.
Za: Hitro delovanje v vseh pogojih, cena.
Proti: Nič.
Zlati Monitor
OCZjev pogon Vertex 3 se je med vsemi preizkušenimi SSDji na vseh preizkusih vrtel v samem vrhu najboljših, piko na i pa je postavil z okoli 20 odstotkov nižjo ceno od neposrednih konkurentov. Priznanje zlati Monitor mu zato podeljujemo že drugič, kar je svojevrsten kompliment.
Pred desetletjem smo v Monitorju podeljevali tudi nagrade za tehnično odličnost. Tokrat bi si jo za razkazane mišice zaslužil pogon Corsair Performance PRO, ki je konkurenci pokazal, kako se streže podatkom v najrazličnejših nalogah. Zelo dobro sta se odrezala tudi Samsung 830 in Intel 520, ki bi ju brez zadržkov priporočili potencialnim kupcem. V razred tistih, s katerimi je težko zgrešiti, pa sodijo še modeli Corsair Force GT, Crucial m4 SSD in Kingston HyperX.
Če je včasih še veljalo, da je prepad med najboljšim in srednjim razredom pogonov SSD pomenil velik cenovni preskok, danes ni več tako. Zato bo zanimivo spremljati, kako se bodo kupci odzivali na ponudbo v srednjem razredu, saj se nam po opravljenem preizkusu dozdeva, da je vendarle bolje odšteti nekaj deset evrov več in si omisliti brezkompromisne modele, vsaj ko je govor o zmogljivosti pogona med 240 in 256 GB. In ko smo že pri gigabajtih - 16 GB razlike pri tej velikosti ni mačji kašelj in to velja pri izbiri tudi upoštevati.
Prav tako se velja zavedati, da je hitrostni preskok med 120 in 240 GB različicami navadno zelo velik, predvsem na račun rezultatov pri pisanju pa tudi pri branju podatkov. Razlika ni zanemarljiva, saj je faktor pohitritve navadno kar med vrednostma 1,5 in 2. Žal ista analogija velja pri cenah pogonov, za katere pa je pričakovati, da se bodo v prihodnosti še znižale. Pa tudi sicer so pogoni SSD v Sloveniji neverjetno dragi, vsaj če jih primerjamo s cenami pri naših severnih sosedih. Pri najdražjih modelih razlika v ceni lahko doseže tudi sto evrov, ki v tem primeru romajo v žep domačega uvoznika/prodajalca, zato naj nas ne bo sram preveriti ponudbe v tujini. Ne nazadnje so pogoni SSD praktično peresno lahki izdelki in je tudi poštnina zanje temu primerna - v nekaterih tujih spletnih trgovinah celo brezplačna (zaradi visoke cene izdelka).
Prav za konec pa smo pustili še najpomembnejši pomislek - označevanje hitrosti pogonov SSD s strani izdelovalcev. To je v najboljšem primeru zavajajoče, saj bomo pri manjših modelih te hitrosti dosegli le v sintetičnih preizkusnih programih, pa še to le za kratek čas. Slednje seveda s prakso nima nobene povezave, saj se visoka hitrost ustvari na račun krmilnika (lep zgled je SandForce 2281) in traja le toliko časa, kolikor ima krmilnik na voljo predpomnilnika (navadno 256 ali 512 MB), zatem pa drastično upade - na vrednosti, ki jih lahko vidite na grafikonih v tokratnem preizkusu. Zaradi same izrabe povezav (kanalov) do pomnilniških čipov je jasno, da bodo pri delu najhitrejši prav največji modeli, tako bo 256 GB znatno hitrejši od 128 GB, ta pa še precej od 64 GB različice. In tega se velja pri nakupu pogona SSD še kako zavedati ...
Patriot Pyro 120 GB
Podjetje Patriot je še eno v vrsti podjetij, ki so zaslovela s prodajo pomnilnika. Zato je bila širitev v vode pogonov SSD povsem logična in tudi pričakovana. Patriot tako kot svoje pomnilniške module tudi pogone SSD sestavlja iz gradnikov, ki jih prosto kupuje na trgu. Žal smo dobili na preizkus le 120 GB različico pogona Pyro, ki je opremljen s krmilnikom SandForce SF-2281 in Micronovimi NAND flash čipi. Žal omejena zmogljivost ne zmore izkoristiti vseh prednosti vgrajenega krmilnika, kljub temu pa rezultati kažejo, da pogon vsekakor ni od muh.
Ob podvojeni zmogljivosti bi se bržkone uvrstil ob bok OCZjevemu Agilityju 3 in Kingstonovemu SSNow V+200, kar bi ga ob dobri ceni znalo narediti za soliden nakup. Kaj torej reči za 120 GB različico? Vsekakor velja za soliden nakup, saj po zmogljivostih sodi v povprečje razreda, brez očitnih pomanjkljivosti v delovanju.
Patriot Pyro 120 GB
Zmogljivost: 120 GB.
Izdeluje: www.patriotmemory.com.
Prodaja: www.asbis.si.
Cena: 189 EUR
Za: Hitro delovanje za pogon z zmogljivostjo 120 GB.
Proti: Cena.
Samsung 830 256 GB
Korejski velikan Samsung vedno znova dokazuje, česa vse so sposobni inženirji v njegovih razvojnih oddelkih. Tako svoje pogone SSD v celoti razvijejo in izdelajo "v hiši", saj je nova serija 830 zgrajena iz krmilnika Samsung MCX in Samsungovega pomnilnika NAND flash. Korejci so tokrat opravili res zelo dobro delo, saj se je pogon Samsung 830 na vseh preizkusih presneto dobro odrezal, še posebej, kar zadeva delo z večjimi datotekami in prenosi podatkov, pa tudi manjše datoteke mu niso delale takih preglavic kot nekaterim tekmecem. Rezultati kažejo, da gre ne le za hiter, temveč tudi zelo uravnotežen pogon, zato sodi v najožji krog favoritov, če iščete brezkompromisen izdelek in hitrost, ki jo prinaša.
Samsung pogonu prilaga tudi programsko opremo Samsung Magician, ki resnično upraviči svoje ime, saj skorajda ni dela s podatki, ki ga ne bi obvladala. Omenjeni programski paket namreč premore orodja za optimizacijo operacijskega sistema in zmogljivosti pogona, orodja za posodabljanje strojne programske kode, varno brisanje in kloniranje podatkov. Skratka, programski paket, ki bi se odlično podal k slehernemu pogonu SSD.
S svojimi 80000 IOPS je Samsung 830 primeren tudi za zahtevnejšo rabo v strežnikih, poleg tega pa sta odzivni čas branja in zapisovanja med najkrajšimi izmerjenimi, kar pomeni, da se pogon na ukaze odziva res bliskovito hitro. Cena je zmogljivostim in paketu primerna, a kljub temu lahko zatrdimo, da je Samsung 830 eden najboljših vsestranskih pogonov SSD na trgu ta hip.
Samsung 830 256 GB
Zmogljivost: 256 GB.
Izdeluje: www.samsung.com.
Prodaja: www.eventus.si.
Cena: 419 EUR.
Za: Zelo hitro delovanje v vseh okoliščinah.
Proti: Cena.
SanDisk Extreme 120 GB
SanDisk uživa ugled enega najboljših izdelovalcev pomnilniških medijev na svetu. Gigant si zato ne želi in ne sme privoščiti, da bi mu njegovi izdelki iz sveta bliskovnega pomnilnika v zadrego. Preizkušeni model SanDisk Extreme je vsekakor med boljšimi, še posebej, če upoštevamo, da gre za pogon starejše zasnove in da ima "le" 120 GB proste zmogljivosti, saj 240 GB različice nismo dobili na preizkus.
Opremljen s krmilnikom SandForce SF-2281 ter nekaj peklensko hitrimi hišnimi NAND flash čipi, izdelanimi v 24-nm tehnološkem postopku, dokazuje, da je moč tudi iz manjših modelov izvleči veliko zmogljivosti. Med tokrat preizkušenimi pogoni z zmogljivostjo v rangu med 120 in 128 GB je bil daleč najhitrejši in prav zanimivo bi bilo videti, kako bi se v tej primerjavi odrezala 240 GB različica.
Hitro branje zaporednih podatkov nas je z vrednostmi okoli 440 MB/s naravnost osupnilo, saj je skoraj podvojilo hitrost glede na druge predstavnike iz razreda 120 GB modelov. Tudi 83000 IOPS je spoštovanja vreden podatek, ki samo priča o tem, za kako dobro strojno zasnovo pravzaprav gre. Glede na zmogljivosti je cena kar upravičena, zato lahko še enkrat izrazimo obžalovanje, da na preizkusu ni bilo 240 GB različice, ki bi glede na videno bržkone več kot le mešala štrene najboljšim.
SanDisk Extreme 120 GB
Zmogljivost: 120 GB.
Izdeluje: www.sandisk.com.
Prodaja: www.foto-tabor.com.
Cena: 199 EUR.
Za: Zelo hitro delovanje za 120 GB različico.
Proti: Nič.
Pogled v laboratorij
Dvig hitrosti pomnilniških čipov je v navezi z novimi krmilniki prispeval k znatni pohitritvi pogonov SSD. Ti so v zadnji generaciji že tako hitri, da lahko najboljši zlahka presežejo omejitve vodila SATA 2, torej 3 Gb/s. K sreči so novejše osnovne plošče že opremljene z vmesnikom SATA 3, ki prepustnost glede na predhodnika praktično podvoji, a se nam že kar dozdeva, da bo po letu dni potrebna nova nadgradnja, saj najboljši pogoni SSD danes v idealnih razmerah že dosegajo prenosne hitrosti okoli 550 MB/s. Združljivost za nazaj pri pogonih SSD vsaj zaenkrat ni vprašljiva, čeprav je tempo razvoja zelo hiter, se nam pa zato lahko kaj hitro primeri, da v nekoliko starejšem računalniku pogon SSD ne bo v celoti izkoriščen. Uporabniki, ki imajo torej računalnike, opremljene z vmesniki SATA 2, še vseeno nimajo pravega razloga za menjavo, saj so tudi hitrosti okoli 300 MB/s vsekakor več kot le občutna pohitritev vrednosti, ki jih v okolju povprečnega računalnika dosegajo diski.
Za tokratni preizkusni računalnik smo vzeli povsem povprečno sestavo, saj je osnovno ploščo zastopala Intelova DH67CF, na kateri je računske operacije opravljal dvojedrni procesor Intel Core i3 2105. Na pogone SSD smo namestili Windows 7 Professional, 64-bitno različico, ki je s pridom izkoriščala 8 GB vgrajenega pomnilnika DDR3. Kot zanimivost povejmo, da se je omenjena različica operacijskega sistema na pogon SSD namestila v vsega 4 do 6 minutah (za namestitveni nosilec smo uporabili hitri pomnilniški ključek USB).
Po namestitvi operacijskega smo pogone SSD napolnili z dobrimi 14 GB podatkov, ki jih je poleg večjih datotek sestavljalo še kup manjših datotek (namestitev igre DIRT 3). Meritve hitrosti prenosa podatkov smo zatem opravili v dveh programih: Crystal Disk Mark 3.01 in AS SSD Benchmarku različice 1.6, ki smo ju uporabljali že pri prejšnjih preizkusih. Slednji nam omogoča tudi izmero dostopnih časov, ki se pri boljših pogonih SSD merijo v mikrosekundah.