Cenejši HTC

Telefon z oznako One V je tretji v HTCjevi seriji One, od vseh treh je najcenejši, najmanj zmogljiv in najmanj revolucionaren. Bolj kot širjenju ponudbe v zgornjem delu mobilnega trga je torej novinec namenjen polnjenju srednjega spektra. Kako dobro bo torej zadovoljil potrebe povprečnih uporabnikov?

Na prvi pogled nas One V nikakor ne bo presenetil z videzom, saj si je tega bolj ali manj izposodil pri dobro prodajanem modelu Legend. Tako se ponaša z značilnim ukrivljenim delom pod zaslonom, kljub temu pa je nekaj razlik. Novinec je tanjši, s fizično večjim zaslonom in nekoliko drugačnih odtenkov, še večje prenove je bila seveda deležna notranjost.

Že zunanje mere naprave nakazujejo njeno mesto na trgu, saj zaslon s kapacitivno zaznavo dotika meri zgolj 3,7 palca, zato ne sodi med zmogljivejše naprave (niti ga mednje ne uvršča ločljivost 480 x 800 pik), zato pa udobno sede v dlan in omogoča precej lagodno rabo zgolj z eno roko. Spredaj so pod zaslonom tri značilne tipke, ki so mehansko kapacitivne, torej ločene od zaslona, a na trenutke neodzivne. Na zgornji strani je značilen gumb za vklop naprave in standardni avdio vmesnik. Poleg napisa BeatsAudio (o katerem smo že podrobneje pisali v preteklih številkah) bomo zadaj našli fotoaparat s tipalom ločljivosti 5 milijonov pik in LED bliskavico.

Napravo nekoliko dvigne iz povprečja operacijski sistem Android v zadnji različici, 4.0 (Ice Cream Sandwich), z uporabniškim vmesnikom, nadgrajenim s HTC Sense 4.0. Grafični vmesnik smo zelo podrobno opisali v prejšnji številki, ob preizkusu druge naprave iz serije One, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti, lahko pa navedemo, da je odzivnost tudi ob manj zmogljivi strojni opremi zadovoljiva. A za dosego takšne odzivnost (in verjetno tudi zaradi nižje cene) je izdelovalec nekaj zmožnosti enostavno odstranil. Tako nas pričaka zgolj pet domačih zaslonov namesto sedem, prikrajšani pa smo tudi za marsikateri 3D učinek, na primer ob prehajanju med zasloni. Nekaj manj zmožnosti ima tudi sam Android, tako zaradi pomanjkanja sprednje kamere ne bomo mogli uporabljati prepoznave obraza kot avtentifikacijske metode. Nižje cenovne naprave pač morajo zaostajati za dražjimi, kljub temu da bi morda strojna oprema zmogla tudi naprednejše funkcije.

Zaradi manjšega zaslona je spremembe doživela tudi navidezna zaslonska tipkovnica. Kljub temu smo imeli nekoliko več težav pri rabi. Zaradi fizične omejitve zaslona je bil vnos besedil bolj nezanesljiv in dolgotrajen, a smo se z nekaj vaje uspešno prilagodili, izkušnja žal precej zaostaja za tisto pri One X.

Že omenjeno svetlobno tipalo na zadnji strani ne prinaša presenetljivo dobrih posnetkov. Programska oprema za zajem in popravke je sicer enaka kot na boljših napravah te serije, prav tako je v notranjosti povsem enako namensko vezje za obdelavo slik. Kljub temu delovanje ni povsem enako. Barvitost zajetih fotografij je sicer dobra, v slabih razmerah celo boljša kot pri večini konkurence, vse pa nekoliko pokvari bliskavica, ki očitno presvetli okolico in tako zniža zasičenost. Premikajoči posnetki, zajeti v visoki ločljivosti, so povprečni, težave so predvsem pri hitrosti prilagajanja spremenljivim svetlobnim razmeram, nezanemarljiva je tudi odsotnost sekundarnega mikrofona, zaradi česar lahko šum preglasi druge zvoke.

Prednaložene programske opreme je tokrat na srečo manj kot v preteklosti, med aplikacijami so se znašle predvsem tiste za družbena omrežja in hitro sporočanje. Delovanje večine aplikacij je zadovoljivo, občasno zatikanje smo opazili pri zahtevnejših, predvsem pa pri brskanju po spletu.

Gledano v celoti, je HTC One V točno to, kar smo od njega pričakovali ob pogledu na tehnični opis. Povprečen telefon z zmožnostmi, ki ne izstopajo v nobeni smeri. Po nekajdnevni rabi lahko povemo tudi to, da je baterija kljub razmeroma zahtevni rabi brez težav zdržala ves dan, to pa je v svetu pametnih telefonov danes že skoraj dosežek.