Česa testi ne odkrijejo

Kot dolgoletni naročnik Monitorja sem si tudi tokrat z veseljem prebral članek o preizkusu barvnih laserskih tiskalnikov. Žal v njem nisem zasledil ključnega podatka – roka trajanja tonerjev, ki ga zadnje čase navaja Canon, HP pa isto počne pri črnilu za brizgalnike. Da, prav ste prebrali, toner in črnilo se menda lahko pokvarita!

V našem podjetju imamo 30 omrežnih laserskih tiskalnikov, večinoma Samsungovih, sledi nekaj HPjevih in nekaj Canonovih. V glavnem so to večopravilne naprave. Pred približno dvema mesecema mi je dvignil krvni tlak brizgalni tiskalnik HP PhotoSmart C6280 All In One, ko je bilo nujno treba natisniti nekaj fotografij. Klik, klik, print, tiskalnik pa na zaslončku izpiše, da je eno od črnil porabljeno. Ni problem, saj imamo nekaj kartuš vedno na zalogi. Odprem novo, še originalno zaprto kartušo, jo vtaknem v tiskalnik, on pa meni – črnilu je potekel rok trajanja.

Kakšen rok trajanja? Je to francoska solata ali črnilo? Če imaš kartuše na zalogi, se ti »pokvarijo«, če jih nimaš, si pa nekaj dni brez njih, preden dobiš nove!

Nato prejšnji teden spet – šok pri Canonovih laserskih večopravilnih tiskalnikih. Tiskalnik noče tiskati, pravi, da je zmanjkalo tonerja. Pravzaprav še vedno tiska, le ob prižgani rdeči lučki ga moramo malce dodatno poriniti s tipko »Zapri«. Tega pritiskanja smo se ravno navadili, ko je barvila čisto zares zmanjkalo. Sem ga pač nadomestil z novim, tiskalnik pa začne tarnati, da je tonerju potekla življenjska doba, in naj ga zamenjam. Pa saj smo pred kratkim kupili nove! Nove in originalne!!! Ko sem telefoniral dobavitelju in mu razložil zadevo, me je drugi dan poklical nazaj in mi povedal, da so take »eno leto stare« dobili že od generalnega uvoznika. Lepo.

Zadevo smo rešili tako, da nam je dobavitelj naslednji dan prinesel peščico tistih malih čipkov, ki se skrivajo na robu tonerjev, da smo jih na »novih starih« tonerjih zamenjali. Iz tega lahko mirno sklepam, da s »starimi« tonerji ni nič narobe, le čipi nam lažejo, mar ne?

Kam vse to pelje? Je to le še eden izmed korakov do tako imenovane »Planned Obsolecence«? Izdelki, ki se namenoma »pokvarijo« ali »zastarijo«, da moramo kupiti nove? Človek dobi občutek, da izdelovalci elektronske opreme nalašč »brijejo norce« iz kupcev.

Na žalost nima nihče ne časa ne sredstev za resne teste, na katerih bi tiskalnik preživel eno ali dve »življenjski dobi«, zato naj nadaljujem s še nekaj praktičnimi izkušnjami iz prve roke.

Ko tiskalnik naredi svojih nekaj deset tisoč izpisov, začnejo vsa kolesca za transport papirja zdrsavati in tiskalnik roma na reden servis. Cena servisa resda ni tako visoka, da bi bilo bolje kupiti nov tiskalnik, je pa presneto blizu temu. Konkreten zgled za tiskalnik Samsung SCX-4833FD, črnobeli večopravilni laserski tiskalnik z dvostransko enoto in omrežnim priključkom. Cena je bila zelo ugodna, manj kot 300 evrov. Življenjske dobe med izdelovalčevimi podatki nisem zasledil, podan je bil le mesečni cikel 20.000 izpisov A4. Po pregledu spletnega vmesnika za nastavljanje in nadzor tiskalnika pa sledi cvetka vseh cvetk. Na podstrani Supplies lahko vidimo stanje tonerja in drugih »po proizvajalčevih merilih« potrošnih komponent. Za uporabnika je edina potrošna komponenta toner, vse drugo zahteva servisni poseg. Grelna enota in podajalno kolesce spodnjega pladnja za papir imata življenjsko dobo po 90.000 izpisov, transportna kolesca zmorejo celo 100.000 izpisov, omejilec navora pa le 60.000 izpisov.

Ker so to komponente, ki jih uporabnik sam ne more zamenjati, bi moral torej tiskalnik na redni servis romati kar trikrat, ob doseženih 60, 90 in 100 tisoč izpisih. Če želimo varčevati, se lahko po 60.000 izpisih prisilimo v težave s pobiranjem papirja s spodnjega pladnja. Najbolj potrpežljivi uporabniki v mojem podjetju so tako prišli celo do 79.000 izpisov, preden je bila mera polna in je tiskalnik res moral na servis. To pa je pomenilo, da sta bili transportna in grelna enota predčasno zamenjani...

Kljub vsemu nam ti tiskalniki, od vseh, ki smo jih doslej uporabljali, najbolje služijo. Trije po rednem servisu in menjavi zgoraj naštete drobovine v drugi življenjski dobi že nekaj časa lepo rabijo manj zahtevnim uporabnikom. Žal ti tiskalniki niso več dobavljivi, na voljo so drugačni, novejši modeli (beri: cenejši, slabši). Eden takih je Samsung CLX-4195FN, ki je bil brez dvostranske enote 100 evrov cenejši. Izkazalo se je, da je pri »ročnem«  tisku na obe strani, kjer je treba šop papirja znova vstaviti v predal, ob drugem prehodu v veliki večini primerov papir mečkal, kot da je uničevalec dokumentov, ne pa tiskalnik. Zadevo smo pod garancijo nekajkrat na različnih servisih reklamirali, a se je izkazalo, da je to to, kar je, in da ni mogoče prav ničesar popraviti. To je pač kategorija SOHO (Small Office, Home Office), za kaj več je kategorija Heavy Duty.

Seveda s Heavy Duty ceno ...