Cesarju, kar je cesarjevega
Včasih naročimo izdelek iz kitajske spletne trgovine in brez večjih zapletov ali stroškov se znajde v našem poštnem nabiralniku. Spet drugič nas pošta sprašuje, ali želimo posredno ali neposredno zastopanje v carinskem postopku, strošek pa se s tem za poceni izdelke podvoji. Tematika je obsežna, a ni preveč zapletena. Raziščimo, kako postanemo uvoznik ter zakaj in koliko to stane.
Bili so časi, ko je bila meja za prevoz tehničnega skoraj hermetično zaprta, nacionalni šport pa je bilo tihotapljenje računalniških komponent prek meje. In bili so časi, ko je bila meja odprta, a nismo bili v Evropski uniji, zato so bili carinski postopki za slehernika zapleteni in nerazumljivi. Nato sta v naše kraje prispela Evropska unija in internet, s tem pa možnost naročanja blaga in storitev od blizu in daleč. Zdaj je ureditev po Evropi usklajena, postopki in stroški pa predvidljivi. Žal ponekod enostavnejši in nižji kot pri nas.
Davki …
Ob nakupu (skoraj) vsakega izdelka v naši državi plačamo davek na dodano vrednost, katerega osnovna stopnja znaša 22 odstotkov, znižana pa 9,5 odstotka (obstaja še posebna znižana stopnja 5 odstotkov). V zadnjo kategorijo spadajo izdelki in storitve, ki so po mnenju države tako pomembni bodisi za potrošnika bodisi za gospodarstvo, da morajo biti čim širše dostopni in zato manj obdavčeni. Celotni seznam najdemo v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), primeri nižje obdavčenih izdelkov pa so hrana in nealkoholna pijača, zdravila, prevoz oseb, vstopnine, stanovanja in še vrsta drugih.
O davku na dodano vrednost se je spletla prava folklora resnic, pol- in neresnic, ki segajo v leto 1999, ko smo ga prvikrat uvedli. Starejši bralci se bodo spomnili oglasov iz prve polovice leta 1999, naj čim prej kupimo vso računalniško opremo, ker se bo 1. julija 1999 zaradi uvedbe DDV pošteno podražila. Dejanski izid na koncu je bil precej manj spektakularen. Še danes pa je v ljudski zavesti zasidran pojem 'kupiti na firmo', ker bo potem ceneje, saj da 'ne plačamo davka'.
Aliexpress ponuja več različnih transportnih storitev, nekatere izmed teh pa pakete v EU dostavljajo prek Madžarske. Ker se carinske storitve opravijo tam, torej so izdelki na trg EU že sproščeni, ko kasneje prispejo v Slovenijo, ne plačamo ničesar.
Davek na dodano vrednost je dobil ime, ker ga v verigi proizvajalcev pobira vsak, in sicer zgolj za razliko v ceni, ki nastane pri izdelku ob tem proizvajalcu. Obdavčena je torej dodana vrednost, ki jo je proizvajalec ustvaril. Prejšnji prometni davek je omogočal precej več zlorab in mahinacij z izjavami, da izdelek ne gre v končno prodajo in se zato prometni davek ne obračuna. Pri DDV ni pomembno, kaj se zgodi z izdelkom, ko se proda, najsi gre za računalnik ali zgolj eno surovino v proizvodnem postopku.
Včasih se zato govorjenje o odbijanju davka, ki ga poznajo podjetja, zdi nerazumljivo, a logika je sila preprosta. Če podjetje kupi za 1.220 evrov surovin, je v resnici plačalo 1.000 evrov dobavitelju, 220 evrov pa mu je dobavitelj zaračunal v imenu države kot davek na dodano vrednost. Če podjetje iz teh surovin ustvari izdelke, za katere želi iztržiti 1.500 evrov, v resnici stranki zaračuna 1.830 evrov: 1.500 za izdelke in 330 evrov davka na dodano vrednost. Državi mora potem plačati 110 evrov davka, kar je ravno razlika med 330 evri in 220 evri (ki si jih 'odbije', ker jih je že plačalo kot vstopni davek). Teh 110 evrov predstavlja obdavčitev 500 evrov dodane vrednosti, ki jo je pri izdelku ustvarilo podjetje. Denarni tok je torej: plačilo dobavitelju 1.220 evrov, plačilo državi 110 evrov, zaračunano stranki 1.830 evrov, kar neto znese 500 evrov. V teoriji se tako prepreči izmikanje plačilu davka.
Aliexpress prikazuje cene z DDV, zato ob naročilih nad 150 evrov davke odšteje, saj bo obračunan pri polnem carinskem postopku.
Čeprav podjetja sproti obračunavajo davek od dodane vrednosti, je končni plačnik celotnega DDV vedno potrošnik, ki si ne more ničesar odbiti. Vsa podjetja v verigi so davek obračunavala in ga zaračunavala naslednjemu v verigi, a kot vidimo, se to prevali na potrošnika. To je pomembno pri razmislekih subjektov, ki jim zaradi skromnega prometa ni treba biti zavezanec za DDV. Če prodajajo fizičnim osebam, so zavezanci za DDV zanje 22 odstotkov dražji, poslovnim kupcem pa je vseeno, ker si teh 22 odstotkov odbijejo kot vstopni davek.
Dejstvo, da se plača davek na dodano vrednost, pa je pomembno pri razumevanju, kaj se zgodi ob uvozu. Slovenija sodi v enotno DDV in carinsko področje Evropske unije, zato je kot uvoz mišljen vnos blaga in storitev iz tretjih držav.
… in carine
Medtem ko se DDV plačuje na vsak izdelek ali storitev, ki je predmet prodaje v Evropski uniji (a potrošniku večinoma 'nevidno'), se ocarinijo zgolj tisti, ki vstopijo v carinsko območje iz tretjih držav. To je lahko nakup izdelkov iz kitajskih spletnih trgovin ali uvoz avtomobila iz Srbije, vnos oblek iz ZDA in vsi ostali podobni primeri. Pod pojmoma uvoz in carinjenje si predstavljamo zelo uradne postopke velikih podjetij, a že če na potovanju po Aziji kupimo nov prenosni računalnik in ga prinesemo domov, bi ga po črki zakona morali pri letališki kontroli prijaviti in izvesti carinski postopek. Da se to ne zgodi, če je prenosnik odpakiran in je zato videti kot naše rabljeno osebno blago, ki smo ga zgolj vzeli s seboj na potovanje, izogibanja carinskemu postopku ne naredi nič bolj zakonitega. Mimogrede, poleg uvoznih carin, ki so najpogostejše, obstajajo tudi izvozne in (praktično izginule) tranzitne carine, a jih bomo to pot izpustili.
Trgovci, ki imajo številko IOSS, že pri naročilu zaračunajo DDV in ga odvedejo državi kupca.
Carine imajo več namenov, njihovo višino pa države (ali skupine držav v skupnem območju, kakršna je Evropska unija) predpišejo same glede na cilje, ki jih zasledujejo. Carine so lahko namenjene zbiranju prihodkov za proračun, lahko pa imajo bolj usmerjene cilje, denimo zaščito domačih proizvajalcev ali usmerjanje vedenja potrošnikov. Pogosto so tudi del mednarodnih sporov in obračunavanj, ko jih države uporabljajo kaznovalno proti drugi državi, ali pa s tem odgovarjajo na državne subvencije oziroma dampinške cene v državi proizvajalki.
Najaktualnejši primer je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, kjer gre za uvajanje carine za čedalje več izdelkov iz nasprotne države. Carino vedno plača uvoznik in torej potrošnik ter je prihodek države potrošnika, zato neposredno ne prizadene izvoznika. Seveda pa so posredni učinki lahko znatni, saj so zaradi carin njihovi izdelki manj konkurenčni. In carine so lahko izjemno visoke, denimo do 37,6-odstotne carine na kitajske električne avtomobile v Evropi in kar 100-odstotne v ZDA. Druga skrajnost so prostocarinski sporazumi, s katerimi se države ali skupine držav dogovorijo, da ne bodo zaračunavale carine na izdelke, ki so proizvedeni v drugi državi podpisnici.
Slovenija in EU
Prestavimo se torej domov, dobesedno v domač naslanjač, od koder bi želeli kupiti izdelek prek interneta. Če ga naročimo iz slovenske trgovine, dvomov in dodatnih stroškov ne bo. Za izdelek bomo plačali točno toliko, kot nam bo predstavil prodajalec, ki v najslabšem primeru posebej zaračuna še poštnino. Posamezne trgovine so bile v preteklosti že precej kreativne z različnimi doplačili, denimo Mimovrste, kjer so pred leti zaračunali 90 centov administrativnih stroškov, če smo izbrali osebni prevzem, a vse te pritikline vidimo pred zaključkom naročila in plačilom.
Na uradnih računih kitajskih spletnih trgovin so jasno razčlenjeni stroški poštnine in DDV, četudi tega ob naročilu ne vidimo posebej.
Pri naročanju iz drugih trgovin v EU je situacija v ozadju nekoliko bolj zapletena, a za kupca še vedno enostavna. Ključno vprašanje je kraj obdavčitve, od tega pa je odvisna tudi stopnja zaračunanega DDV. Načelno velja, da je kraj obdavčitve kar tisti, kamor je blago dobavljeno (torej država, iz katere je kupec). Pri storitvah je situacija manj preprosta, saj je odvisna od vrste storitve in prejemnika, načelno pa je to kraj dobavitelja, kadar je naročnik fizična oseba. A izjem je res precej, natančno pa jih opisujeta direktiva EU in lokalna zakonodaja. Pri nakupu po spletu iz EU bo za vse te podrobnosti poskrbela spletna trgovina. Carina pa se v EU ne plačuje, ker velja prost pretok blaga in storitev. Obstajajo sicer izjeme, za katere ne velja prost pretok, kamor sodijo alkoholne pijače, tobačni izdelki, energenti in električna energija, ki so obremenjeni še s trošarino, a v spletnih trgovinah teh bržkone ne bomo kupovali.
Potrošnik oziroma kupec bo opazil, da se cena izdelka lahko spremeni, če ga naroča v drugo državo EU, ker se stopnje DDV med državami razlikujejo, prodajalec pa jo obračuna po lokalni stopnji, ki velja za kupca. Po evropski zakonodaji morajo evropske trgovine prikazati končno ceno, ki bo doletela potrošnika, zato tudi tu presenečenj ne bi smelo biti. Nakup iz EU ima tudi druge prednosti, denimo nižje stroške poštnine (to ni več pravilo!) in lažje uveljavljanje garancijskih zahtevkov. A tujina je privlačna, cene na Aliexpressu, Temuju, britanskih in ameriških trgovinah pa pogosto znatno nižje. In tako nemalo naročimo stvari iz – tretjih držav.
Tretje države
V tretjih državah Evropska unija nima vzvodov za pobiranje davkov. Da se ti izdelki lahko znajdejo na evropskem enotnem trgu, morajo poleg varnostnih, okoljevarstvenih in drugih pogojev izpolnjevati tudi carinske. Nanje se mora obračunati DDV, v nekaterih primerih pa tudi carina. Mimogrede, za pošiljke iz Velike Britanije se carina ne zaračuna, če je 60 odstotkov izdelka britanskega porekla, kar pa je težko dokazati.
Ko torej naročamo izdelek po internetu iz tretje države, nas lahko zadenejo štiri vrste dodatnih stroškov: davek na dodano vrednost, carina, storitev carinjenja in seveda poštnina. Včasih je zato nemogoče natančno izračunati, koliko bo izdelek zares stal, a dandanes obstaja precej mehanizmov, ki to olajšajo. Dokaj dobro lahko ocenimo, koliko bomo torej zapravili. Poglejmo podrobneje.
Osnova za obračun vseh dajatev je vrednost izdelka oziroma storitve. To ni enako kot cena, ki smo jo za izdelek plačali. Prva razlika je poštnina, ki se k tej ceni prišteje, saj je ta storitev nujno potrebna, da je izdelek prispel do Evropske unije. V nekaterih primerih so poštnine lahko znatne, zato si velja zapomniti, da bosta davek in carina obračunana tudi nanje. Druga pomembna razlika je vrednost izdelka. Če organi podvomijo o ceni izdelka, kot je navedena na računu, bodo uporabili čim boljšo oceno realne vrednosti. Triki z napisi Darilo (GIFT) na paketih ali nerealno nizki računi za dolar ali pet ne delujejo več.
Najprej dobra novica. Carine so obračunavajo le na blago, katerega vrednost (brez poštnine) presega 150 evrov. Ta oprostitev sicer ne velja za nekatere regulirane izdelke, denimo alkohol, tobačne izdelke in parfume. Če je izdelek dražji, se carina obračuna na vrednost izdelka in poštnino, a stopnje večinoma niso zelo visoke. Za precej izdelkov znaša carinska stopnja 0 odstotkov, denimo za računalniško opremo, knjige, elektronske igrače. Za veliko večino izdelkov so carinske stopnje nekajodstotne, redko več kot 10.
Na carinsko vrednost blaga se nato obračuna še davek na dodano vrednost, ki večinoma znaša 22 odstotkov, saj hrane, pijače in podobnih izdelkov za nižjo stopnjo ne kupujemo prek interneta iz tretjih držav. Davek se v celoti prišteje carinski vrednosti blaga in poštnini, saj od izdelka še ni bil plačan. V celoti ga seveda poravna uvoznik, torej v tem primeru kupec iz spletne trgovine.
Komu plačati
Kdorkoli je že naročal iz tujine, je vajen obvestila Pošte Slovenije, da je pošiljka v carinskem postopku in da bo treba plačati določene pristojbine. Zlasti pri pošiljkah nizkih vrednosti so stroški nesorazmerno visoki. Do julija 2021 je veljala oprostitev plačila DDV in carine do vrednosti 22 evrov, zato so bile cenejše pošiljke v celoti oproščene vseh stroškov. Z novo direktivo se je ta oprostitev ukinila, zato se zdaj carinski postopek izvaja za vse pošiljke, se pa za cenejše od 150 evrov ne zaračunava carina. Evropska komisija je namreč izračunala, da države članice letno izgubijo približno sedem milijard evrov nezaračunanega DDV za izdelke, cenejše od 22 evrov, hkrati pa ti predstavljajo tudi nelojalno konkurenco evropskim proizvodom. In oprostitev je šla rakom žvižgat. Izjema so priložnostna darila fizičnih oseb drugim fizičnim osebam, za katera velja oprostitev DDV in carine do vrednosti 45 evrov.
Sledenje
Dandanes je večini pošiljk v mednarodnem prometu mogoče slediti, saj nam prodajalec ob odpremi sporoči sprejemno številko (tracking number). Ta se sicer ob prihodu na tranzitno pošto spremeni, če prvotna številka ni v skladu s standardi Svetovne poštne zveze.
Kurirske službe imajo svoje strani in aplikacije za sledenje pošiljkam, še najbolje pa se obnese univerzalna Parcelsapp (https://parcelsapp.com/), ki se povezuje do vseh teh storitev in pridobi dostopne podatke. Pošta Slovenije ima tudi svojo stran (https://sledenje.posta.si/), kjer lahko spremljamo pošiljke, ko dobijo 'slovensko' številko.
Običajno se torej srečamo s carinskimi formalnostmi prek Pošte Slovenije. Ta nas obvesti, da je prispela pošiljka iz tretje države, za katero je treba izvesti carinski postopek. Izberemo lahko neposredno zastopanje, kjer smo v vlogi deklaranta, Pošta pa naše dokumente brez popravkov zgolj predloži v postopek. Take pošiljke bodo samodejno obdavčene z 22-odstotnim DDV. Druga možnost je posredno zastopanje, kjer nas pošta zastopa v vlogi deklaranta, kar omogoča tudi uvoz blaga, za katero se plačuje DDV po znižani stopnji. Pošta svojo storitev tudi zaračuna, četudi carine ni treba plačati, temveč se plača le DDV. Neposredno zastopanje stane 3,25 evra, posredno carinsko zastopanje pa od 5,8 evra (za izdelke do vrednosti 50 evrov) do 14,25 evra (za izdelke v vrednosti do 150 evrov). Poln uvozni postopek, torej za izdelke nad vrednostjo 150 evrov, stane 28 evrov. Kdor želi za carinski postopek pooblastiti drugega zastopnika, lahko izbere tudi to možnost in pošta mu bo tedaj zaračunala le odstop pošiljke (2,8 evra), postopek pa seveda novi zastopnik. Tem stroškom se ne moremo izogniti, lahko pa nas doletijo dodatni, denimo 5 evrov za predpregled pošiljke, 3 evre za ponovno dopolnitev dokumentov (prva je brezplačna) idr.
Razlika med neposrednim in posrednim carinskim zastopanjem je pomembna. Neposredno zastopanje pomeni, da mora prejemnik pošiljke zagotoviti vse podatke za izvedbo carinskih formalnosti in da zanje tudi odgovarja. Pri posrednem zastopanju pa to vlogo prevzame Pošta, ki od prejemnika sama zahteva dokumente in potem poskrbi za ustrezno izvedbo postopka.
Seveda ni nujno, da postopek izvaja Pošta Slovenije, saj lahko paket dostavlja DHL ali druga dostavna služba, ki ima svojo ureditev izvajanja in obračunavanja carinskih formalnosti. Če pa nam paket pripelje Pošta Slovenije, se njenim stroškom praktično ni mogoče izogniti, saj se DDV (in s tem carinske formalnosti) obračunajo v vsakem primeru, četudi carine ni.
Bližnjice
Kljub temu bodo številni bralci, ki naročajo iz kitajske spletne trgovine Aliexpress presenečeno ugotovili, da izdelki prispejo do njih brez kakršnekoli interakcije s finančno upravo in brez doplačil. Kaj se torej dogaja?
Prva pomembna poenostavitev je sistem IOSS (import one stop shop) oziroma OSS znotraj EU. Da ni treba vsakemu kupcu posebej predlagati vseh računov in plačevati davka, se lahko prodajalci registrirajo v sistemu IOSS in pridobijo enolično identifikacijsko številko. Aliexpress ima številko IM5280002556, eBay pa IM2760000742. Ob nakupu izdelka v vrednosti do 150 evrov pri takšnem prodajalcu ta kupcu v ceno vključi DDV in ga potem plača v njegovem imenu. Pri nakupu prek Aliexpressa kupec tega sploh ne vidi, razen če si ogleda posebej strukturirani račun za nakup. Carine pa pri tako nizkih vrednostih ni.
A vseeno se lahko zgodi, da vas v takšnem primeru doletijo stroški carinskih formalnosti. Če pošiljatelj ni zagotovil vseh potrebnih informacij o pošiljki v elektronski obliki, kar vključuje tudi številko IOSS trgovca, bo carinski deklarant (poštni operater, kurirski servis, carinski zastopnik) DDV zaračunal še enkrat. Vračilo zneska DDV, ki nam ga je zaračunal prodajalec, moramo zahtevati od prodajalca, kar običajno ni uspešno.
Na kratko
DDV se plačuje od vseh pošiljk po stopnji, ki velja v državi kupca.
Če ima trgovec številko IOSS, davek zaračuna in odvede namesto nas, lahko pa nas doleti plačilo carinskega postopka.
Carina se obračunava od pošiljk iz tretjih držav, katerih vrednost presega 150 evrov.
Priložnostna darila fizičnih oseb so oproščena DDV in carine do 45 evrov.
Za pošiljke do 150 evrov poteka poenostavljeni postopek.
Za dražje pošiljke se izvede polni uvozni postopek.
Pri uvozu pošiljk lahko nastanejo stroški: poštnina, carina, DDV, trošarina, carinski postopek.
Carinski zastopnik je lahko Pošta Slovenija ali drugi špediter.
Pri neposrednem zastopanju je naslovnik deklarant in odgovoren za pravilnost podatkov.
Pri posrednem zastopanju pooblastimo Pošto Slovenije, da to opravi namesto nas.
Če pošiljka v EU vstopi v drugi državi članici, se carinski postopek lahko izvede tam in je ta lahko brezplačen.
Ponaredki se uničijo.
Četudi je spletna trgovina pravilno odvedla in prijavila DDV, pa Pošta Slovenije vseeno zaračuna svoje storitve. Na spletnih straneh so jasno zapisali: »Ne glede na to, ali bo naslovnik za pošiljko že ob spletnem nakupu poravnal vse obveznosti plačila DDV, bo treba za takšne pošiljke opraviti vse carinske formalnosti, kar vam bomo zaračunali v skladu z veljavnim cenikom.« To z drugimi besedami pomeni, da se dodatnim stroškom ni mogoče izogniti, če pošiljka v Slovenijo pride iz tujine prek Pošte Slovenije.
Seveda pa je Evropska unija velika, v njej pa so tudi države, ki imajo drugačno ureditev. Na Madžarskem tamkajšnja pošta ne zaračunava carinskih formalnosti, če je prodajalec poravnal DDV in to ustrezno prijavil. Aliexpress ponuja več različnih transportnih storitev, nekatere izmed teh pa pakete v EU dostavljajo prek Madžarske. Ker se carinske storitve opravijo tam, torej so izdelki na trg EU že sproščeni, ko kasneje prispejo v Slovenijo, ne plačamo ničesar.
Vnos podatkov za carinski postopek pri Pošti Slovenije.
Ali bo pošiljka potovala prek Madžarske, Belgije ali Nizozemske, kjer nam dodatnih stroškov ne zaračunavajo, je težko vnaprej napovedati, ker se poti spreminjajo. Po internetu krožijo seznami kurirskih služb, ki ne dostavijo neposredno v Slovenijo, med katerimi so: Aliexpress Standard Shipping, Aliexpress Saver Shipping, Cainiao Super Economy, Special Line-YW, Cainiao Heavy Parcel Line in Cainiao Super Economy Global. Zagotovo pa carinski postopek plačamo pri China Post Registered Air Mail, China Post Air Parcel CN, China Post Ordinary Small Packet Plus,
Seller’s Shipping Method. Vsa skrb odpade, če nam izdelek pošljejo iz evropskega skladišča, a takšnim navedbam na spletni strani žal ni moč vedno verjeti.
Za izdelke, ki so dražji od 150 evrov, se carini ni mogoče izogniti, bomo pa v tem primeru opazili, da nam Aliexpress v zadnjem koraku pred plačilom od navedene cene odšteje vrednost DDV. S tem želi zagotoviti, da bomo plačali res toliko, kot je cena na spletni strani, ker bo DDV obračunan kasneje v carinskem postopku, ki sam po sebi stane 28 evrov. Vrednost carine pa je odvisna od stopnje, ki velja za konkretno blago. In ne pozabimo: če naročamo ponaredke, nam jih lahko tudi zasežejo in uničijo, če jih odkrijejo.
Postopek
Kadar nam Pošta zaračuna carinske formalnosti, nas to sicer lahko ujezi, a treba je priznati, da je postopek precej prijaznejši kot nekoč. Obvestilo o pošiljki prejmemo po smsu ali elektronski pošti, če je ta podatek na voljo, šele v skrajnem primeru pa po navadni pošti. S podatkom o sprejemni številki pošiljke in začasni kodi se prijavimo v elektronski sistem, ki je dostopen na spletnih straneh Pošte uvoz-izvoz.posta.si. Po prijavi sistem prikaže podatke o pošiljki, ki so bili vneseni elektronsko, in nas pozove k izbiri storitve (posredno ali neposredno zastopanje v poenostavljenem postopku, standardni postopek, odstop drugemu zastopniku, zavrnitev pošiljke). Nato moramo vnesti zahtevane podatke (vrednost, opis blaga, tarifna številka HS, opombe) skupaj z dokazili, ki so računi, zaslonske slike nakupa ipd. Obveznosti lahko nato poravnamo elektronsko, torej s plačilno kartico, kar je najceneje in najhitreje.
Popolnoma natančno ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo, ker je to odvisno tudi od kurirske službe in vestnosti prodajalca, lahko pa oboroženi z novimi informacijami precej dobro predvidevate. Nekaj izračunov navajamo v okviru, ki služijo kot ilustracija. Seveda pa so stroški uvoza le eden izmed dejavnikov pri odločitvi, ali kupiti izdelek v tujini. Hitrost dostave, podpora, reklamacije in drugo so prav tako del enačbe.