Čim manj vedo o nas, tem bolje
V prejšnji številki smo si ogledali, kako se lahko skrijemo pred vohunskimi prijemi velikanov Google in Facebook ali jih vsaj omejimo. Tokrat širimo nasvete še na številne druge spletne strani in storitve, s katerimi se pogosteje srečujemo pri našem deskanju po spletu.
Eden bolj prefinjenih spletnih vohljačev je tudi spletna prodajalna Amazon, ki podatke o uporabnikih in njihovih navadah ter interesnih vsebinah s pridom izkorišča za t. i. merjeno prodajo. V pravem trenutku nam tako večkrat ponudi prav tisto, o čemer smo razmišljali. In največkrat stvar nato tudi kupimo, pri Amazonu, seveda. Za vse, ki želijo velikemu knjigarnarju preprečiti, da bi vohljal za njimi, priporočamo naslednji postopek. Po prijavi na spletno mesto najprej v uporabniškem računu kliknemo razdelek Personalisation in izberemo možnost Improve Your Recommendations. Zatem se nam odpre seznam vseh naših preteklih nakupov. Na njem moremo poleg vsakega vnosa izbrati možnost Don't use for recommendations. Lahko se sicer odločimo tudi za vmesno pot – izdelke, za katere bi radi prejemali priporočila, preprosto bolje ocenimo po sistemu zvezdic.
Naslednji korak je povezan z ogledom naše zgodovine brskanja po strani. V levem zgornjem kotu kliknemo možnost Miran's Amazon.com (oziroma z vašim imenom poimenovano podstran) in zatem po ogledu seznama svojih ogledov, ki se skriva za povezavo Your browsing history, izberemo možnost Delete all items; s tem bomo počistili ta seznam. Da bi preprečili nastajanje seznama (in uporabo s strani Amazona), v prihodnje preprosto kliknemo možnost Turn off your browsing history. Žal lahko pri Amazonu izbrišemo le svojo zgodovino ogledov izdelkov, spletni velikan pa si bo za vedno zapomnil, kaj vse smo kupili pri njem.
Najdimo spletne vsebine, na katere smo pozabili
Če imamo opraviti s spletom že več kot deset let, smo zelo verjetno uporabljali celo vrsto starejših spletnih strani in storitev, ki niso več aktualne. Prav mogoče pa te kljub vsemu hranijo vrsto naših osebnih podatkov. Za iskanje svojih osebnih podatkov, ki so raztreseni po spletu, je primerna raba t. i. iskalnikov oseb, kot jih imata imenika Pipl (www.pipl.com) in 123people (www.123people.com). Ti iskalniki so neverjetno zmogljiva orodja, ki najdejo tudi že zdavnaj zakopane vsebine, kot so stare fotografije, objave na forumih in profili v družabnih omrežjih. A to še ni vse, če smo v življenju bolj »aktivni«, se lahko naše ime znajde tudi na kakšnih novičarskih straneh in v javnih (spletnih) zbirkah podatkov.
Za iskanje vsebin o nas samih na spletnih mestih Facebook, Twitter, Google+ in LinkedIn brez prijave na omenjena mesta priporočamo rabo iskalnika Social Searcher (www.social-searcher.com), ki bo prav tako odlično opravil svoje delo.
Naslednji korak je seveda iskanje možnosti izbrisa vsebin, ki nam niso všeč. Spletna stran UnlistMyInfo (www.unlistmy.info) ponuja podrobna navodila in stike za več kot ducat spletnih strani, spletnih imenikov in zbirk podatkov. Drži, takšno udejstvovanje nam bo vzelo nekaj časa, a se zdi edina razumna poteza. Nekatera podjetja, ki stojijo za omenjenimi spletnimi mesti, spremembe uveljavijo že kmalu po izpolnitvi prijave v obliki spletnega obrazca, spet druga želijo od nas prejeti uradno pismo ali faks sporočilo. Spletna stran UnlistMyInfo je specializirana za ameriške ponudnike spletnih storitev, a kljub temu premore tudi več navodil za mednarodno usmerjena spletna mesta. Zelo obsežen imenik spletnih zbirateljev podatkov najdemo tudi na spletni strani Privacy Rights Clearinghouse (https://www.privacyrights.org/online-information-brokers-list).
Odstranjevanje e-naslova iz sporočilnih sistemov
Ena izmed večjih nadlog visoke spletne dejavnosti so tudi reklamna in oglasna sporočila, ki jih v naš e-nabiralnik pošiljajo najrazličnejša podjetja in spletne strani. Ta so povsem avtomatizirana in delo zmogljivih sporočilnih sistemov, ki jih našemu elektronskemu naslovu »nekako uspe najti«. Če imamo svoj e-poštni račun prijavljen pri ponudnikih Gmail ali Yahoo Mail, lahko uporabimo zelo priročno in predvsem brezplačno orodje po imenu Unroll.me (www.unroll.me). Storitev bo po prijavi prečesala naš e-poštni nabiralnik in izdelala seznam marketinških in drugih nadležnih ter ponavljajočih se sporočil najrazličnejših pošiljateljev teh »obvestil« (mailing liste). Od večine se bomo nato lahko odjavili z enim samim klikom. Med alternativnimi možnostmi najdemo tudi zanimivo funkcijo, imenovano »rollup«, ki nam omogoča, da ostanemo prijavljeni na nekatera obvestila, a nam jih storitev ponudi kot skupni dnevni povzetek in ne kup ločenih e-sporočil.
Spletna storitev Unroll.me je bržkone najbolj učinkovita stvar v boju proti pošiljateljem reklamnih sporočil in obvestil.
Če za branje e-pošte uporabljamo storitev Outlook (www.outlook.com), lahko za nadležna sporočila na menuju Pregled (Sweep) uporabimo ukaz Odjavi (Unsubscribe). Če Outlook v sporočilu ne bo našel podatkov za odjavo, bo ubral drugo najboljšo pot – samodejno bo zaprl pot vsem sporočilom izbranega pošiljatelja.
Zaustavimo sledenje družabnih omrežij
Morda niste vedeli, a spletne strani Facebook, Twitter, Google+ in LinkedIn pridno sledijo dejavnostim uporabnikov tudi po tem, ko so jih zapustili. To seveda še otežuje naš izbris iz spleta. K sreči so na voljo rešitve tudi za to nevšečnost. Ena boljših je vsekakor dodatek za spletni brskalnik, ki sliši na ime Disconnect (https://disconnect.me). Na voljo je za spletne brskalnike Chrome, Firefox in Safari, njegova glavna naloga pa je samodejno onemogočanje sledenja navedenim spletnim stranem. Disconnect to počne z zaporo prepoznavanja brskalnikovih piškotkov in neprijavo v večino teh storitev (če je mogoče). Pred kratkim so programerji svoji rešitvi dodali še zelo uporabno funkcijo, ki zasebnost uporabnika varuje tudi takrat, ko je povezan v brezžična omrežja, saj z večino strani komunicira prek varnega protokola https. Snovalci aplikacije Disconnect ponujajo še vrsto orodij, ki so pisana prav na kožo bolj paranoičnim uporabnikom spletnih mest Facebook, Google in Twitter. Najdemo jih na povezavi https://disconnect.me/tools.
Zaustavimo sledenje s strani drugih spletnih mest
Grdo razvado sledenja uporabnikom v zadnjem letu implementira vedno več spletnih mest. Čeprav imajo najnovejše različice brskalnikov (no, vsaj Chrome, Firefox in Internet Explorer) vgrajena orodja s funkcionalnostjo preprečevanja sledenja (t. i. funkcija Do not track ali DNT), niso prav napredna. Brskalnik Chrome nam bo celo izpisal sporočilo, da lahko nekatere spletne strani kljub vklopu te funkcije še vedno zbirajo podatke o nas. Zato je treba poseči po bolj specializiranih storitvah, ki bodo stopile na prste spletnim stranem, oglaševalcem in drugim spletnim vohljačem. V priljubljen brskalnik namestimo dodatek DoNotTrackMe (www.abine.com/dntdetail.php), v preteklosti znan kot DoNotTrackPlus. Ne le, da ta dodatek samodejno zapre pot več kot 600 vohljačem (med njimi so tudi slovenski), to počne prav zabavno. Tako nam poleg svoje ikone za vsak obisk spletne strani napiše številko, koliko vohljačev je blokiral. Še več, ob dosegu večjega števila blokiranih strani, ki nam sledijo, prejmemo tudi priznanje. Bolj aktivni spletni kiberščaki utegnemo biti zelo presenečeni nad tem, kako hitro lahko osvojimo bronasto priznanje (blokiranih 500 sledilcev).
Skoraj vse večje slovenske spletne strani bi rade izvedele kar največ o naših spletnih navadah – seveda ne da bi se mi s tem strinjali.
Zaščitimo svojo zasebnost s čiščenjem brskalnika
Eden izmed bolj učinkovitih načinov zaščite uporabnikove zasebnosti v spletu je tudi raba priročnega programčka Click&Clean (www.hotcleaner.com), ki je na voljo za vrsto sodobnih spletnih brskalnikov. Po namestitvi te razširitve v spletni brskalnik (najdemo jo na spletnimi tržnici z aplikacijami, namenjenimi posameznemu brskalniku), se nam v orodni vrstici brskalnika prikaže ikona omenjene aplikacije. Ko kliknemo njen gumb, lahko izberemo, katere informacije in koliko jih pravzaprav želimo izbrisati iz spletnega brskalnika. S padajočega menuja, ki se nam prikaže, tako enostavno izberemo enega izmed prednastavljenih časovnih blokov (zadnjo uro, zadnjih nekaj ur, zadnji dan itd.), zatem pa še vrsto podatkov, ki jih želimo počistiti. Čiščenje nato poženemo s preprostim klikom gumba Clean ali klikom sredine polja, ki predstavlja posamezno področje čiščenja.
Aplikacija Click&Clean je zmogljivo orodje za čiščenje naših sledi v spletnem brskalniku. Ta lahko naslednjega uporabnika pričaka povsem čist, če tako želimo.
Med možnostmi omenjena aplikacija ponuja tudi vrsto dejanj (v razdelku Actions), ki jih lahko opravi, preden počisti naše podatke in zgodovino brskanja po spletu ali po tem. Nekatere med njimi so zaprtje vse oken brskalnika pred čiščenjem (Close all tabs before cleaning), vnovično nalaganje teh oken po čiščenju (Reload active tabs after cleaning) in izhod iz aplikacije po čiščenju (Close App after cleaning).
Aplikacija Click&Clean premore tudi več zanimivih in uporabnih orodij. Med njimi izstopata generator varnih gesel in možnost dostopa do vseh vtičnikov in razširitev brskalnika z enim klikom.
Seveda imamo uporabniki na voljo celo vrsto možnosti izbire, katere podatke in datoteke naj aplikacija počisti. S klikom ikone aplikacije v orodni vrstici brskalnika in izbiro nastavitev (ikona zobnika kolesja) lahko poleg privzetih možnosti, ki obsegajo čiščenje zgodovine brskanja in prenosov, predpomnilnika brskalnika in aplikacij, indeksiranih ter drugih zbirk podatkov in podatkov v obrazcih ter vtičnikih, izberemo še brisanje piškotkov, shranjenih gesel ter lokalnih podatkov, povezanih z našim delom z brskalnikom.
Preprečimo sledenje aplikacijam
V prejšnji številki smo opisali načine, kako različnim spletnim storitvam preprečimo dostop do našega računa na Googlu. Tokrat bomo preverili še druge, kot so Flickr, Dropbox, Facebook in druga spletna mesta. K sreči nam tu priskoči na pomoč spletno mesto MyPermissions (www.mypermissions.org), kjer lahko hitro in enostavno preverimo, katere izmed priljubljenih spletnih storitev oziroma njihovih aplikacij imajo dostop do našega uporabniškega računa. Preprosto kliknemo njihovo ikono in preverimo, ali ima aplikacija dostop do našega računa. Če tega ne želimo, možnost preprosto (z enim klikom) odstranimo. Spletno mesto nas bo tudi obvestilo, če si bo »popravljena« aplikacija zopet prizadevala dobiti dostop do našega uporabniškega računa ali zasebnih podatkov.
Rešitev MyPermissions je na voljo tudi v obliki dodatka za brskalnik Chrome. Sliši na ime MyPersmissions Cleaner.
Zameglimo sliko svoje hiše
Googlova storitev Street View je požela velikanski uspeh. Spletni velikan je sicer poskrbel za anonimnost nekaterih podatkov, saj je že samodejno zameglil obraze ljudi in registrske tablice avtomobilov. A to je le drobec. Uporabniki si lahko še vedno ogledajo naše bivališče v panoramskem pogledu. Če menimo, da to krati našo zasebnost, lahko od Googla zahtevamo, da zamegli posamezne podrobnosti posnetka našega naslova. To storimo tako, da najprej v storitvi Google Zemljevidi (Google Maps) poiščemo svoj naslov, preklopimo na Ulični pogled (Street View) in najdemo svojo lokacijo. Zatem kliknemo drobceno povezavo Prijavi težavo (Report a problem), ki se skriva v spodnjem levem delu posnetka. Spletna stran nam bo dala na izbiro možnosti za prijavo, pri čemer izberemo Skrb za zasebnost (Privacy Concerns) in v nadaljevanju še Moje bivališče (My house) ali Moj avto (My car), pač del, ki ga želimo zamegliti/odstraniti. Predlagamo, da razlog za zabris posnetka opišemo v angleščini (ali pa slovenščini in angleščini), še pred tem pa pogled nastavimo natančno na del slike, ki nas moti. Po kliku gumba Pošlji (Submit) si bo Google vzel nekaj časa za obravnavo naše prijave in nas obvestil, ali je bila (ne)uspešna.
Izbris spletnih računov
Če nekaterih spletnih računov ne uporabljamo več ali pa jih zaradi neprijetnih praks ne želimo več uporabljati, jih zbrišimo. Le tako bomo poskrbeli, da ponudnik spletnih storitev ne bo več uporabljal naših podatkov.
Microsoft in Outlook
Microsoftov račun, t. i. Micorosoft/Windows Live ID, navadno lahko uporabljamo za prijavo v najrazličnejše storitve, ne le Outlook. Isto uporabniško ime s pridom uporabi tudi storitev Xbox Live in številne druge. Zato velja pred izbrisom računa narediti varnostno kopijo podatkov. Za zaprtje in izbris računa se nato odpravimo na spletno mesto https://account.live.com/CloseAccount.aspx in sledimo navodilom.
Če želimo zbrisati zgolj račun spletne pošte Outlook ali Hotmail, lahko na naslovu https://mail.live.com/mail/CloseAccountConfirmation.aspx izberemo možnost Deaktiviraj račun (Deactivate account). Vsa naša sporočila bodo zbrisana, čeprav nas bo Microsoft obvestil, da utegnejo biti nekateri podatki shranjeni do 60 dni, naš elektronski naslov pa bo ostal rezerviran 365 dni, če bi si morda premislili in svoj račun pozneje obnovili.
Yahoo in Flickr
Izbris/zaprtje računa pri Yahooju bo samodejno izbrisalo tudi računa Yahoo Mail in Flickr in z njima vsa elektronska sporočila in fotografije, ki smo jih morebiti hranili v teh storitvah. Tudi tu bo nasvet o predhodni izdelavi varnostne kopije podatkov še kako na mestu. Šele nato naj sledi prijava na spletni naslov https://edit.yahoo.com/config/delete_user, kjer bomo po vnosu lastnega gesla ter s strani spletnega generatorja generiranega gesla CAPTCHA lahko izbrali ukaz Terminate this account in se poslovili od Yahooja. Tudi ta navaja, da utegne proces izbrisa podatkov trajati do 90 dni, saj se podatki hranijo v najrazličnejših oblakih (strežnikih).
Naj plačam za izbris?
V spletu je mogoče najti tudi različna podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem ugleda posameznika ali podjetja. Med njihovimi storitvami najdemo tudi možnost izbrisa neljubih vsebin iz spleta. Bržkone je največja stran med temi ponudniki Reputation.com (www.reputation.com), ki trdi, da lahko izbriše osebne podatke iz več kot 3000 zbirk podatkov. Seveda ne zastonj, usluge se začno pri okoli sto evrih in dvignejo v višave (več tisočakov za najtemeljitejše storitve).
Čeprav je možnost, da so zahtevki takih podjetij bolj učinkoviti od posameznikovih prijav, so njihove metode nadvse podobne metodam, opisanim v tokratnih nasvetih. Merijo pač na spletne iskalnike in imenike ter najbolj priljubljene spletne strani. Toda s tem, ko takšno podjetje najamemo za čiščenje našega ugleda, mu posredujemo tudi cel kup osebnih podatkov … Če nismo posameznik ali podjetje z resnično težavo na področju (spletnega) ugleda, se velja z brisanjem informacij iz spleta spopasti kar samostojno.
eBay in PayPal
Zapustitev spletne dražbe eBay je enostavno početje. Preprosto oddeskamo na stran, se prijavimo in sledimo poti Home > Help > Close my eBay Account. Zatem podjetju navedemo razlog, zakaj ga zapuščamo, ena tehtnejših sta, denimo, možnosti Security Concerns (skrbi glede varnosti) ali Personal reasons (osebni razlogi). eBay bo nato zbrisal naš uporabniški račun, zgodovino in vse druge podatke. Vidni bodo ostali le naši javni opisi izdelkov, če smo jih oddali.
Za izbris računa PayPal se prav tako prijavimo v spletno storitev in v svojem profilu pod zavihkom Account Information izberemo možnost Close Account. Izbor nato še enkrat potrdimo. Pri tem si velja zapomniti, da moramo pred zaprtjem računa z njega dvigniti (si prenakazati) vsa sredstva, drugače jih bomo izgubili.
Twitter ponuja enostavno možnost prekinitve »sodelovanja«. V brskalniku le kliknemo nastavitve računa in izberemo možnost Deactivate my account. To bo sprožilo brisanje profila in vseh povezav z drugimi storitvami (ne deluje na mobilnih napravah). Twitter nas bo obvestil, da bo potreboval do 30 dni za izbris vseh podatkov. Če se v tem času znova prijavimo v račun, ga bomo spet oživili. Tako kot Facebook tudi Twitter ponuja možnost prenosa vseh vsebin pred zaprtjem uporabniškega računa.
Izbris več sto računov na enem mestu
Verjeli ali ne, v spletu je tudi spletna stran, ki nam omogoča izbris z več kot 450 spletnih strani oziroma storitev. Imenuje se AccountKiller in deluje na naslovu www.accountkiller.com. Pri tem uporablja barvno shemo zahtevnosti odjav in izbrisov s posameznih spletnih mest. Denimo, s storitve Dropbox se lahko odjavimo z enim samim klikom (na spletni povezavi www.dropbox.com/account/delete), storitev Skype pa praktično ne omogoča izbrisa računa, temveč le informacij in podatkov v našem profilu (podrobnosti najdemo na povezavi https://support.skype.com/en/faq/FA142/can-i-delete-my-skype-account). Tako lahko hitro opazimo, da je večina spletnih storitev nekje vmes med tema skrajnostma, čeprav praksa zadnjih let kaže, da zapustitev oziroma izbris uporabniškega računa vsekakor sodi v kategorijo manj prijetnih uporabniških izkušenj.