Čisti pogled pod drobnogledom

Le Nokii 808 Pure View je doslej uspelo presenetiti in resno omajati našo vero v uporabnost telefona kot fotoaparata. In odtlej jo skoraj nostalgično vlačimo po vrsticah v praktično vsakem članku, ki se dotika fotografiranja s telefoni. Tudi tokrat se temu več kot očitno nismo mogli izogniti, pa čeprav v ospredje postavljamo novega člana družine Pure View – telefon Nokia Lumia 1020.

Nokia je v Lumio 1020 vložila veliko tudi v smislu oglaševanja. Slovita naravoslovna revija, znana prav po odličnih fotografijah, je posnela reportažo zgolj z omenjenim telefonom. Nokio 1020 so potisnili v roke pop zvezdi za snemanje zakulisja videospota. Očitno torej stavijo na njene fotografske zmogljivosti. A trženje ni dovolj. Potrebni so rezultati.

Podoba Lumie 1020 kljub zmogljivemu fotografskemu delu sledi bratom in sestram. Črno-barvno ohišje komaj za malenkost izbočena okroglina na hrbtu pravzaprav prej popestri, kot da bi bila moteča. Fotografski objektiv je nekoliko ugreznjen, tako da je sprednje stekelce zaščiteno pred praskami, ki bi jih lahko povzročilo odlaganje telefona na mizo. Zaradi premišljene umeščenosti tako ksenonske bliskavice kot objektiva nam prsti le redko zaidejo prednju, to pa olajša sproščeno delo s telefonom. Fotografsko usmerjenost nakazuje še namensko dvostopenjsko prožilo, bahanje s številom megapik in objektivom Carl Zeiss pa je prijetno diskretno. Sivkaste napise na črni ploščici razberemo le ob temeljitejšem ogledu.

Fotografija je sicer nekoliko obdelana, a smo si to zaradi prihajajoče podpore RAW upali privoščiti.

Operacijski sistem Windows Phone 8 teče na dvojedrnem procesorju s taktom 1,5 GHz, na voljo pa mu je še 2 GB pomnilnika RAM. Za splošno hrambo podatkov se moramo zadovoljiti z 32 GB vgrajenega pomnilnika, saj nam razširitev s pomnilniškimi karticami ni na voljo. Sliši se sicer dovolj, a ob želji po polnem izkoristku fotografskih zmogljivosti se en posnetek JPG razbohoti na kar 12 MB, velikost fotografije v zapisu DNG pa je 42 MB. Da, Nokia Lumia 1020 obljublja podporo zapisu fotografij v surovem zapisu (RAW). Prvi zgledi posnetkov so že na voljo v spletu, običajni uporabniki pa bomo morali počakati na programsko nadgradnjo. Težave nam lahko povzroča še ena požrešna plat fotografiranja – energija. Nokii ni mogoče enostavno zamenjati vgrajenega akumulatorja, lahko pa si omislimo dodaten prenosni zalogovnik v obliki valja s priključnim kablom ali pa kar posebno oprijemalo, s katerim pridobimo dodatno baterijo, boljšo fotografsko ergonomijo in večji gumb prožila. Izgubimo pa, kakopak, priročen telefon.

Razširjeni menu aplikacije Nokia Pro Camera domiselno ponuja veliko več, kot pričakujemo od telefona.

Štiri palce in pol velik zaslon AMOLED ne izstopa po ločljivosti, saj je ta 768 × 1280 pik, a se odkupi z visokim kontrastom in uporabnostjo tudi v sončnem vremenu.

In kaj se skriva pod črnim pokrivalom? Predvsem veliko pik. Število je približno enako kot pri predhodnici, Nokii 808, in ga lahko zaokrožimo na 41 milijonov. Tipalo nikdar ni popolnoma izkoriščeno, saj ni prilagojeno enemu izmed ponujenih razmerij stranic fotografij, 4 : 3 oz. 16 : 9. A ločljivost ni tu zaradi potrebe po tiskanju fotografij velikosti obcestnih plakatov. Ponuja uporaben 2,7-kratni digitalni zum, pri katerem še vedno ohranimo ločljivost fotografije 5 milijonov pik. In čeprav velja tipalo z merami 8,8 × 6,6 milimetra za več kot spodobno veliko, se je, zopet glede na predhodnico, skrčilo za skoraj petino. Kljub temu se zelo dobro odreže tudi v slabših svetlobnih razmerah. Vrednost ISO lahko nastavimo vse do 4000, kjer presenetljivo še vedno dobimo uporabne rezultate. Seveda z višanjem občutljivosti pristajamo na kompromise, a ti so še celo za zahtevnejše uporabnike sprejemljivi do vrednosti ISO 800. K vtisu še največ prispeva narava šuma, ki prej spominja na zrnatost analognih filmov kot na digitalni zmazek brez detajlov, kakršnih smo vajeni pri veliki večini telefonov in tudi kompaktov. Žal pa smo pri nekaterih posnetkih pri višjih nastavitvah ISO zaznali t. i. »banding«, ki se kaže v vidnih nepravilnostih v obliki vodoravnih  pasov. Pojav postane še toliko bolj izrazit, če želimo posnetke pri naknadni obdelavi posvetliti. Telefon je namreč pri privzetih nastavitvah nagnjen k podosvetljevanju.

Kljub širokemu kotu in kontrastnim prehodom je kromatična aberacija na posnetkih zanemarljiva.

Milijoni pa nam ne pomenijo nič, če jih ne moremo izkoristiti. Objektiv s preračunano goriščnico 25 mm in svetlobno močjo F/2,2 je sicer oster na sredini, a slabši ob robovih. Neostre vogale fotografij razkrije tudi nekirurški ogled fotografij, je pa zato toliko teže odkriti kromatično aberacijo. Ob daljših ekspozicijah stresenost posnetkov solidno odpravlja optična stabilizacija.

Nekaj zmede k rabi prispevajo različne fotografske aplikacije. Operacijskemu sistemu priložena zajema fotografije le pri ločljivosti 5 milijonov pik in ne omogoča naprednih nastavitev, a dovoljuje izdatnejše digitalno zumiranje. Aplikacija Nokia Pro Camera, ki je prvič na voljo prav za model 1020, pa ponuja veliko več.

Uporabniški vmesnik je pregleden in s premikom navideznega prožilnega gumba se lahko razprostre prek zaslona in omogoča hkratno spreminjanje vseh naprednih fotografskih nastavitev. Učinek spreminjanja vrednosti ISO je, denimo, takoj viden na izbranem času osvetlitve, če je ta nastavljena na »avtomatsko«. Privoščimo pa si lahko tudi povsem ročno upravljanje – celo ostrenja. Žal smo na  menujih pogrešali nastavitve končne nasičenosti, kontrasta in ostrine zapisa posnetkov.

Na voljo so nam še zaporedni posnetki z različnimi nastavitvami (bracketing), a le za osvetljenost. Na združevanje v HDRe bomo večkrat raje pozabili, saj med zaporednima posnetkoma minejo kar približno tri sekunde. Tudi sicer smo obsojeni na enako dolgo čakanje med zajemom fotografij, od potega telefona iz žepa do prvega posnetka pa mine le sekunda več. Fotoaparat namreč lahko vklopimo neposredno s pridržanjem gumba prožila.

Ob polovičnem pritisku prožila se prikaz na zaslonu izostri, a se optika kasneje spet povrne v privzeti položaj – to je moteče pri fotografiranju bližnjih predmetov. Pri tem je kaj slaba tolažba to, da se Nokia 1020 bolj piškavo obnese pri makro posnetkih. Ostri namreč »šele« pri razdaljah, daljših od 15 centimetrov. Nekaj nejevolje je povzročilo tudi svojevrstno obnašanje merjenja svetlobe. Če točko ostrenja izberemo s prstom na zaslonu, je merjenje svetlobe točkovno, a ne zaklenjeno. Obenem pa polovični pritisk prožila ne pomeni več vnovičnega ostrenja. Za to, da bi gumbu povrnili prvotno funkcionalnost, moramo fotografirati ali še enkrat tapniti po zaslonu. Navadno polovični pritisk prožila izostri in zaklene vrednost ekspozicije, a je merjenje svetlobe tedaj izvedeno celostno.

Ob prebiranju specifikacij si od video zmogljivosti ne moremo želeti bistveno več. 30 sličic na sekundo pri ločljivosti 1080p in štirikratni digitalni zum brez žrtvovanja ločljivosti zveni veliko bolje, kot se izkaže v praksi. Zumiranje namreč ni gladko, opazno stopničasto je tudi prilagajanje svetlosti. Razočaralo je tudi ostrenje med zajemom.

In, ne nazadnje, sebe in zbrano druščino lahko razvedrimo še z aplikacijo Smart camera. Iz posnetih zaporednih posnetkov nižje ločljivosti lahko izberemo učinke v obliki »panninga«, fotografij z animiranimi predeli, zamegljenim ozadjem in še bi lahko naštevali. A obljubljeni potencial je kar težko izkoristiti, čeprav lahko algoritmom pomagamo z ročnim označevanjem področij. Orodje za zajemanje panoram je priročno, a zahteva nekoliko vaje. Končni rezultati so sicer več kot zadovoljivi, a z višino 1445 pik po ločljivosti ne izstopajo bistveno od konkurentov.

Lumia 1020 nas s svojimi fotografijami ne pusti ravnodušne. V ličnem ohišju in ob zgledni zmogljivosti, ki jo pričakujemo od pametnega telefona, ima enega najboljših fotoaparatov med telefoni. Žal se ji zatakne pri videu, nam pa pri visoki redni ceni, ki presega 700 evrov. Ne moremo pa skriti slin, ki se nam cedijo ob obljubljeni podpori zapisu RAW.  

Nokia  Lumia 1020

Telefon z operacijski sistemom Windows Phone 8.

Ločljivost tipala (v milijonih pik): 41.

Velikost tipala: 1/1,5 palca (8,8 × 6,6 mm).

Največja občutljivost tipala (ISO): 4000.

Goriščnica (35 mm ekv.): 25 mm (pri razmerju 16 : 9).

Svetlobna moč: F/2,2.

Optična povečava: Ne.

Makro ostrenje: 15 cm.

Bliskavica: Ksenon.

Ročne nastavitve zaslonke/časa: Ne/Da.

Velikost zaslona: 4,5 palca.

Ločljivost zaslona: 768 × 1280 pik.

Vgrajeni pomnilnik: 32 GB.

Dod. pomnilniški medij: Ne.

Masa (z akumulatorjem): 158 g.

Izdeluje: www.nokia.com.

Cena: Mobitel od 23 EUR naprej, Tušmobil od 1 EUR naprej, v prosti prodaji 733 EUR.

✓    Kakovost fotografij, fotografske nastavitve, zasnova aplikacije, prihajajoča podpora RAW.

✗    Počasnost fotografiranja, kakovost videa.