Črno-beli specialist

Sodobni bivalni prostori narekujejo nove smernice v opremljanju s stenskim dekorjem. Usluge trajnejši klasični popestritvi doma ne dela niti hiter tempo življenja niti kakovostni digitalni fotoaparati z zajemom posnetkov visokih ločljivosti. Zakaj bi torej pol življenja gledali enako tihožitje, spremembe pa doživljali le ob obračanju koledarskih listov, ko pa si lahko nove in nove fotografije velikih mer natisnemo sami?

Vedno pogosteje v Monitorjeve laboratorije zaidejo naprave, ki jih uvrstimo na mejo profesionalnosti le zaradi razmeroma sprejemljivih cen, ki ustrezajo tudi žepu domačih navdušencev. Tiskalnik Canon Pixma Pro-1 je namenjen predvsem profesionalnemu tisku fotografij in reprodukcij, vloga nadomeščanja večfunkcijskih naprav pa se zdi zanj poniževalna in hkrati nepraktična. A to ne pomeni, da z njim ne moremo natisniti tudi kakšne strani besedila na navaden papir.

Prvo presenečenje je masivnost tiskalnika, saj prenašanju in umestitvi skoraj 28 kilogramov težke zverine praviloma ni kos en sam človek. Domovanje naprave je priporočljivo izbrati že prej, pazljivi pa moramo biti na dodaten prostor, ki ga ob obratovanju zahtevajo podajalni pladnji za papir formata A3+, ki se za povrh še razteza prek le-teh. Sledenje priloženim navodilom za namestitev se izkaže za smotrno početje, saj je v drobovju tiskalnika množica samolepilnih trakov, ki gibljive dele ščitijo pred tresljaji med transportom. Hkrati je sosledje priprave na obratovanje točno določeno in zahteva obilico manjših ročnih in avtomatskih posegov, ki nas skupaj z nameščanjem programske opreme in vmesnim čakanjem zaposlijo za slabo uro.

"Predogled tiskanja tik pred zdajci nam lahko prehrani marsikateri zavržen mililiter črnila in list papirja. Zaradi napačnega tolmačenja nastavitev bi se predogled Adobovega Photoshopa na prikazanem primeru očitno razlikoval od izpisa."

Tiskalniku je poleg kartuš priložen le še napajalni kabel, pladenj za optične nosilce in nekaj listov mat fotografskega papirja, po katerem nas tiskalnik zaprosi pred samodejnim postopkom umerjanja tiskalne glave.

Ohišje je kljub velikim meram in preprostemu oblikovanju razmeroma všečno, kakovostna črno siva plastika z na videz kovinskima gumboma za vklop in prekinitev tiskanja pa doda tiskalniku še malenkosten pridih prestiža. Dva podajalna pladnja na zadnji in en odlagalni na sprednji strani se ob daljši neuporabi praktično zložijo v tiskalnik, nastavek za tisk na optične nosilce pa bomo morali pospraviti drugam. Za boljšo povezljivost so klasičnemu vmesniku USB dodali še omrežni vmesnik, spredaj je še vtič PictBridge.

Število kartuš nas je navduševalo že pri zdaj dobro uveljavljenem Canonovem tiskalniku Pixma Pro 9500 Mark II, ki je bil del večjega Monitorjevega preizkusa aprila 2010, a pri Pro-1 so dodali še dve. Štetje se tako ustavi pri dvanajstih kartušah, ki pa so jih v tržnem oddelku preimenovali v rezervoarje. Sprememba imena namiguje na s 36 mililitri več kot dvakratno prostornino glede na predhodnike. Zaradi večje mase je črnilo postalo pretežko breme za tiskalno glavo, zato so ga umaknili na levo in desno stran ohišja, do tiskalne glave in s tem do papirja pa mu pomaga sistem cevčic. A čeprav je različnih barvil več, smo med fotografsko modro, fotografsko rožnato, rumeno, modro, rdečo in rožnato pogrešali zeleno barvilo, ki ga je 9500 Mark II premogel, tisku črno-belih fotografij pri Pro-1 pa je namenjenih kar pet barvil. Fotografski in mat črni delajo družbo kar trije odtenki sive. Najbrž ni nihče opazil, da smo suhoparno našteli le enajst barvil. A dvanajsti rezervoar predstavlja ena glavnih posebnosti, saj vsebuje premaz, t. i. Chroma Optimizer, ki na svetlečih fotografskih papirjih poskrbi za enakomerno porazdelitev in obliko kapljic.

Tiskalnik bo v Sloveniji na voljo z zamudo zaradi težav z dobavljivostjo, ki so jih povzročile nedavne poplave na Tajskem. Cena naj bi bila 899 evrov, nadomestno barvilo pa trenutno v tujini cenijo na okrog 25 evrov. Celosten set kartuš nas bo tako olajšal za kar tri evrske stotake, a k sreči prvega najdemo že v škatli poleg tiskalnika. Kljub temu smo po nekaj natisnjenih fotografijah ob pogledu na stanje nivojev barvil skoraj doživeli srčni infarkt, saj so bili rezervoarji že za tretjino spraznjeni. Skrbi bi nam prihranilo temeljitejše branje navodil. Večja količina barvila se namreč ob prvem zagonu premesti iz kartuš v dovodni sistem in tiskalno glavo.

Tiskalna glava premore ločljivost 4800 × 2400 pik na palec, velikost kapljice pigmentnega barvila pa naj bi bila 4 pl. Pigmentna barvila so praviloma obstojnejša od klasičnih, a odtis velja za nekoliko manj kontrastnega in občutljivejšega za mehanske poškodbe. Pixma Pro-1 je kljub temu naredila korak naprej pri živosti barv, napredek pa je še najbolj očiten ob uporabi bleščečega fotografskega papirja. Našim testnim odtisom je bilo težko kaj očitati tudi na mat fotografskem papirju, vsekakor pa je kakovost in všečnost oz. bolje pravilnost odtisa odvisna od papirju ustrezajočih nastavitev. Že osnovna programska oprema nam ponudi izbiro Canonovih medijev, v spletu pa nam je na voljo brezplačna knjižnica priporočenih profilov priznanih izdelovalcev umetniških papirjev, kot so Ilford, Hahnemuhle in Moab, ter podpora ustvarjanju profilov po lastnih željah in kalibracijskih meritvah. Med pogojno zanimive učinke sodijo še samodejno odstranjevanje šuma fotografij in prilagajanje barvnega profila človeškemu spominu. Zelena in modra naj bi se nam bolj vtisnili v spomin. Nastavljamo lahko tudi masko nanosa "Chroma Optimizer" ali ga popolnoma izklopimo.

Pri tisku fotografij sta nam na voljo le dve nastavitvi kakovosti - običajna in visoka. Razliko med njima je težje opaziti, kot bi si mislil. Stopnja razlike je sicer odvisna tudi od uporabljenega medija in celo samega motiva, a je za znižanje stroškov in pohitritev tiskanja smiselno preveriti, ali smo pripravljeni sprejeti kak kompromis, pa čeprav včasih tudi le miselnega.

Že vnesenim velikostim papirja seveda lahko dodamo svoje, a prostih rok nam gonilniki ne dopustijo. Omejitev širine medija (355,6 mm) je vsekakor samoumevna, o višini pa tega ne bi mogli reči. Omejena je namreč na 676 mm. Najmanjše, kar bo tiskalnik še sprejel, je papir velikosti 9 × 13 cm. Tisk po celotni površini papirja je mogoč, a ne na debelejših umetniških papirjih.

Med uporabnejše programske pripomočke spada še možnost prikaza predogleda tiskanja tik pred začetkom postopka, ki je neodvisno od predogleda programske aplikacije, ki je tisk naročila. S tem se izognemo še tako majhni možnosti, da bi bil končni izdelek drugačen od pričakovanega, in nam hkrati ponudi še zadnje preverjanje ustreznih nastavitev velikosti in vrste nosilca. Nadvse dobrodošlo ob uporabi prestižnega in zato dragega umetniškega papirja.

"Ducat t. i. rezervoarjev je ločenih od tiskalne glave, napaka pri vstavljanju pa se nam ne more pripetiti zaradi različnih vodil."

Kako se obnese?

Tiskanje je presenetljivo tiho in gladko. Stopnja hrupa se seveda poveča ob zajemanju in izmetu papirja, a tudi tu je Pro-1 daleč od tega, da bi ga lahko označili za razgrajača. Po nekajdnevni neuporabi se je sicer tiskalnik prebujal približno pet minut, drugače pa se tiskanje začne razmeroma hitro po prejetju ukaza. Debelejši umetniški papir mu moramo podati v zadnji podajalnik ročno (enega po enega) in nato začetek tiska potrditi bodisi s klikom na računalniku bodisi s pritiskom gumba na samem tiskalniku, medtem ko je v avtomatskem podajalniku prostora za 30-150 listov (odvisno od debeline). Vodila papirja so gladko nastavljiva, prav tako pri vstavljanju ne naletimo na ostre robove, ki bi lahko poškodovali občutljive vogalčke papirja, čemur smo bili že priča pri nekaterih drugih tiskalnikih večjega formata. Če smo odlagalni pladenj pozabili zaprt, nas tiskalnik na to opozori. Predel s kartušami pa se odpre samodejno s pritiskom na poseben gumb.

Tisk na umetniški papir Museum Etching velikosti A3+ pri najvišji kakovosti je tiskalnik zaposlil za slabih trinajst minut in pol, pri običajni kakovosti pa je postopek trajal le dobrih šest minut.

Kakovosti izpisa je težko oporekati. Vektorski vzorec nas je s svojimi podrobnostmi navdal z zaupanjem, da bo tiskalnik kljub podpori velikim formatom brez težav kos tudi tisku majhnih fotografij, ki jih gledamo z neposredne bližine. Tisku črno-belih motivov bo v prihodnosti težko dodati karkoli drastično boljšega. Nečimrni bi se sicer lahko zmrdovali nad globino črnin, a čeprav papir prenese vse, bi težko prenesel še kaj več. Sivine so nevtralne, prehodi pa gladki in enakomerni. Pri barvnih odtisih se še vedno čuti slabost pigmentnih barvil, a če vam malenkost manj nasičene barve ne pomenijo največ na tem svetu, boste nagrajeni z daljšo obstojnostjo tiska. Barvni razpon je kljub temu širok in natisnjene fotografije so nam razkrile tudi podrobnosti, ki jih na zaslonih nižjega cenovnega razreda prej sploh nismo opazili.

Tiskalniki velikosti A3+ so nekje vmes med najbolj razširjenimi domačimi in veliko formatnimi profesionalnimi napravami, ki pa praviloma ne omogočijo tako visoke ločljivosti izpisa. Najboljši kompromis za običajnega uporabnika je bržkone še vedno fotografski tiskalnik velikosti A4, saj si večje fotografije zaželimo redkeje, hkrati pa ti tiskalniki razmeroma ugodno tiskajo dokumente in druge izpise, ki jih potrebujemo takoj. Želja po večjih fotografijah lahko tudi presega velikost A3+. A zaradi kakovosti izpisa in praktičnosti neučakanim in tistim, ki si želijo absolutni nadzor nad tiskom, Canon s Pixmo Pro-1 ponuja eno najboljših in najmikavnejših možnosti. Tisti, ki bomo večje stvaritve nesli v tisk drugam, pa bomo lahko le zadovoljni, če bodo natisnjene prav s tem tiskalnikom.

Canon Pixma Pro-1

Fotografski tiskalnik formata A3+   

Izdeluje: www.canon.com   

Prodaja: www.canon.si    

Cena: V Sloveniji še ni znana, predvidoma 900 EUR.

Za: Kakovost črno-belih fotografij, tiho delovanje, večja prostornina kartuš.

Proti: Tisk od roba do roba le na tanjši fotografski papir.