Čudežna vrstica

Pred letom dni so prišli na trg sveži prenosniki Macbook. Predhodnikom so bili na videz skorajda enaki, a so skrivali veliko novost. Opremljeni so bili z nenavadnim zaslonom OLED na mestu, ki običajno gosti vrstico s funkcijskimi tipkami. V tokratni izdaji jabolčnih nasvetov si bomo ogledali, kaj nam za dotik občutljivi zaslon Touch Bar ponuja in kako do njega na starejših ali manj zmogljivih Macih.

Programska simulacija vrstice Touch Bar Touché pričara presenetljivo pristno izkušnjo, ki se po delovanju skorajda ne razlikuje od strojnega originala.

Touch Bar je vrstica s spremenljivimi ukazi, občutljivimi za dotik, ki na vrhu tipkovnice novejših prenosnikov MacBook zamenja običajne funkcijske gumbe. Čeprav Apple vztrajno trdi, da nima namena računalnikov sčasoma pretvoriti v tablice, se svet operacijskega sistema macOS nenehno približuje mobilnemu iOSu, nazadnje prav z vrstico Touch Bar. Slednja je v osnovi zaslon OLED, ki poleg funkcijskih gumbov prikazuje ukaze, namenjene trenutno odprti aplikaciji. Na desni strani je v gumbu za vklop vrstici dodan bralnik prstnih odtisov, s katerim povečamo varnost, preklapljamo med računi ali plačujemo na tržnici Mac App Store oziroma s storitvijo Apple Pay. Branje prstnih odtisov omogoča čip T1 Secure Enclave.

Čudodelna vrstica Touch Bar se prilagaja trenutno aktivni aplikaciji in skuša uganiti uporabnikovo namero in potrebe.

Vrstica se pri delu izkaže za nadvse uporaben pripomoček, pri brskanju po spletu s Safarijem nam na primer ponudi gumbe za navigacijo in dostop do priljubljenih spletišč, pri delu z elektronsko pošto pa ukaze za odgovarjanje in označevanje sporočil. Desna stran je namenjena stalnim pripomočkom Control Strip, ki skrbijo za hiter dostop do sistemskih nastavitev, kakršne so spreminjanje svetlosti, glasnost, priklic digitalne pomočnice Siri in druge. Vrstica je občutljiva za dotik vseh desetih prstov hkrati, kar razvijalcem namenskih aplikacij zanjo odpira precejšnje možnosti. Njena moč se zato veča iz dneva v dan.

Simuliranje

Čudodelno vrstico lahko preizkusimo tudi brez ustreznega Maca, sleherni jabolčni računalnik z različico operacijskega sistema macOS 10.12.1 build 16B2657 ali več jo namreč zmore simulirati. Vse, kar potrebujemo, je programski dodatek s spletišča GitHub (Touch Bar Demo App) ali brezplačna aplikacija razvijalcev Red Sweater Touché. Čeprav simulacija vrstice Touch Bar ne ponuja iste izkušnje, kot pravi zaslon OLED, je interakcija s programom podobna, na voljo so nam tako osnovne zmožnosti The Control Strip kot tudi dinamične nadgradnje pri uporabi združljivih aplikacij. Razlog za realističnost tiči v ozadju, simulacija uporablja isto tehnologijo, priloženo operacijskemu sistemu, kot pravi Touch Bar. Med maloštevilnimi zmožnostmi simulacije sta Keep in Dock, ki orodje zadrži v sidrišču, ter Open at Login, ki poskrbi, da je na voljo, četudi vmes ugasnemo računalnik.

Lastniki tablice iPad ali telefona iPhone si lahko omislimo simulacijo, ki jo ponuja programski dodatni zaslon Duet Display. DD prav tako uporablja originalno Applovo kodo, za nameček pa je občutljiv tudi za dotik.

Še boljšo izkušnjo, brez potrebe po večjem strošku, ki ga predstavlja dva tisočaka vredni MacBook Pro z vrstico Touch Bar, pričara programski pripomoček za naprave z mobilnim operacijskim sistemom iOS Duet Display (17 EUR). Gre za aplikacijo nekdanjih sodelavcev podjetja Apple, ki tablico iPad ali telefon iPhone prelevi v dodaten zaslon za delo z Macom. Za razliko od sorodnih programskih izdelkov, ki jih ni malo, Duet Display poleg namiznega dela na tablico ali telefon prenese tudi vrstico Touch Bar. Ker jabolčne mobilne naprave podpirajo dotik, je delo z vrstico Touch Bar na način aplikacije Duet Display skorajda enako pravi stvari.

Delovanje pripomočka Duet Display je preprosto, tako v mobilni napravi kot v računalniku moramo najprej namestiti istoimenski programski dodatek, nato tablico ali telefon s kablom povežemo na Maca. Najprej zaženemo Duet Display v operacijskem sistemu macOS in v njegovih nastavitvah poiščemo vrednost iPad Touch Bar ter jo omogočimo z Enabled, nato s pridom izkoriščamo tako vgrajene zmožnosti nastavljanja glasnosti in izbiranja smeškov kot tudi posebnosti posameznih tujih aplikacij. Naveza računalnika in mobilne naprave s pripomočkom Duet Display prelisiči sistem macOS, ki misli, da ima opravka z resnično vrstico Touch Bar.

Odklepanje

Sestavni del vrstice Touch Bar je bralnik prstnih odtisov Touch ID, ki ga poznamo iz mobilnega sveta, kjer pri odklepanju telefona ali tablice učinkovito nadomesti vnašanje gesla oziroma številčne kode. Dodajanje prstnih odtisov se skriva v nastavitvah System Preferences/Touch ID/Add a fingerprint, kjer moramo najprej vnesti trenutno geslo, šele nato preslikati unikaten kožni vzorec v sistem. Shranjene prstne odtise po želji preimenujemo. Touch ID lahko uporabimo za varovanje računalnika, plačevanje s storitvijo Apple Pay in izvedbo nakupov na tržnicah iTunes in Mac App Store. Izbor potrdimo v nastavitvah System Preferences/Touch ID.

Simulacijo prstnega odtisa omogoča mobilna aplikacija Mac ID, ki si za potrebe računalnika bralnik prstnih odtisov izposodi pri tablici iPad ali telefonu iPhone.

Lastniki starejših Macov in telefona iPhone (vsaj 4S) ali tablice iPad (od četrte generacije naprej) si odklepanje in varnost na prstni odtis vežemo s programskim pripomočkom Mac ID (4 in pol evra), ki ga dobimo na mobilni tržnici App Store. Pred prvim zagonom se odpravimo na proizvajalčevo spletno stran (macid.co) in z nje prenesemo še namizni del aplikacije, nato zaženemo oba istoimenska programska pripomočka. Ker za komunikacijo med napravama skrbi bluetooth, ga moramo omogočiti. Na računalniškem zaslonu programa Mac ID poiščemo napravo z mobilnim operacijskim sistemom in bralnikom prstnih odtisov v bližini ter istovetnost potrdimo z vnosom sistemskega gesla. Ko ob imenu naprave zagledamo napis Connected, je vse nared za pravi preizkus. Z mobilno aplikacijo Mac ID računalnik na daljavo zaklenemo, nato ga odklenemo s pomočjo registriranega prsta na tipki Home. Mac ID med drugim ponuja še odklepanje z zaznavanjem bližine, pomaga nadzorovati predvajanje večpredstavne vsebine, prikliče ohranjevalnik zaslona in prenaša besedilo med napravama. Slednje je še posebej pripravno, če imamo Mac, ki je prestar, da bi zmogel jabolčno noviteto z imenom Universal Clipboard.

Touch Bar s predlogi uspešno priskoči na pomoč tudi pri pisanju besedila. Žal ne v slovenščini.

Izbiranje

Control Strip se imenujejo zmožnosti, ki brezčasno ždijo na desni strani vrstice Touch Bar. Privzete funkcije so povsem prilagodljive, seznam po želji spreminjamo, dopolnjujemo in celo skrivamo. Med opravili, za katera je zadolžen Control Strip, najdemo dostop do funkcijskih tipk, digitalne pomočnice Siri, priklic opozorilnega središča Notification Center, vklop funkcije Ne moti (Do Not Disturb), narek, izdelava zaslonskih slik ter uspavanje računalnika. Drugo raven predstavljajo sistemske nastavitve svetlosti, glasnosti in nadzor predvajanja večpredstavnih vsebin.

Med tipkanjem nam Touch Bar priskoči na pomoč s predvidevanjem besedila, smeškov ali stikov, med raziskovanjem podatkov na disku pa praktično vse zmožnosti Finderja. S Touch Barom hitreje sprejmemo FaceTime klic, lažje delamo s fotografijami v programu Photos in obdelujemo video posnetke v urejevalniku Final Cut Pro X. Za priročnost vrstice Touch Bar nista imuna niti vsenavzoči Photoshop niti djay Pro. V prvem nam pripomoček približa dostop do najzmogljivejših orodij za čaranje s fotografijami, v drugem se prelevi v pravo glasbeno mešalno mizo. Touch Bar privzeto posvojijo vse Applove aplikacije, Messages, Mail, Calendar, Safari in Siri.

Prilagajanje vrstice Touch Bar poteka na že znani način, z dolgim pritiskom želeno orodje prisilimo, da se prične tresti, nato ga lahko prestavljamo ali brišemo. Na delovni površini Customize Touch Bar je omogočeno tudi dodajanje lastnih pripomočkov.

Prilagajanje

Čeprav je prilagodljivost ena bolj dobrodošlih lastnosti vrstice Touch Bar, je treba povedati, da prilagajanje ni vedno mogoče, saj nekatere aplikacije te samosvojosti ne dovolijo. V katero skupino spada aplikacija, preverimo, če iz njenega nabora zmožnosti izberemo View/Customize Touch Bar. Če se nam pokaže delovna površina z orodji, prikazanimi v vrstici Touch Bar, smo na dobri poti. Orodja na delovni površini poljubno prestavljamo, brišemo in dodajamo, vse, kar moramo storiti, je to, da ciljno orodje pridržimo, dokler se ne začne tresti. Znana mehanika nam nato omogoča nadaljnje odločanje o usodi posameznega orodja.

Ker je tipka za izhod Esc na tipkovnici z vrstico Touch Bar dinamična in ponikajoča, njeno namembnost določimo drugi. Primerna kandidatka je na primer Caps Lock, ki je ne potrebujemo tako pogosto.

Ena izmed slabosti vrstice Touch Bar je izginjanje tipke za izhod (Esc). Čeprav slednja zaseda znano mesto na levi strani vrstice, se hitro zgodi, da v trenutku slabosti ali nuje skrivnostno ponikne, med opravljanjem določenih aktivnosti v nekaterih aplikacijah prepusti mesto drugim ikonam oziroma ukazom. Da bi jo še naprej imeli vedno na voljo, funkcijo tipke pripnemo drugi. V nastavitvah System Preferences/Keyboard/Keyboard izberemo gumb Modifier Keys in pri tipki Caps Lock, ki običajno skrbi za preklapljanje med velikimi in malimi črkami, na spustnem seznamu poiščemo vrednost Escape.

Zmožnosti vrstice Touch Bar razširimo z aplikacijami, ki jih dobimo na tržnici App Store ali kje drugje.

Touch Bar na Macu nadomesti vrstico s funkcijskimi tipkami nad tipkovnico. Sicer jo še vedno lahko prikličemo s pritiskom tipke Fn, a pri določenih aplikacijah, ki zahtevajo njihovo izdatnejšo rabo, bi nam prišla prav stalnejša prisotnost. Z veseljem vam sporočamo, da je na voljo zvijača, ki nam omogoča prav to. V nastavitvah System Preferences/Keyboard/Shortcuts/Function Keys uporabimo znak plus, izberemo program, ki pogosteje zahteva funkcijske tipke, ter nastavljeno potrdimo z gumbom Add.

Funkcijske tipke se v vrstici Touch Bar rade skrivajo. Če jih v posamezni aplikaciji potrebujemo sprva, jim privzeto obnašanje določimo v nastavitvah System Preferences/Keyboard/Shortcuts/Function Keys.

Širjenje

Vse našteto še zdaleč ni vse, saj vrstica Touch Bar praktično nima meja. Njene zmožnosti razširimo z aplikacijami, ki jih dobimo na tržnici App Store ali kje drugje. Med boljšimi programskimi izdelki brez Applovega blagoslova so gostilna TouchBarBar, ki postreže s podobami in zvoki najbolj priljubljenih pijač, prava pravcata igra Touch Bar Dino in TouchSwitcher for Touch Bar. Slednji je nepogrešljiv pripomoček slehernega lastnika MacBooka s Touch Barom ozaljšano tipkovnico. TouchSwitcher vrstici Touch Bar doda ikono, ki po dotiku prikaže vse trenutno odprte programe ter neizmerno olajša prehajanje med njimi.

BetterTouchTool nam omogoča, da v vrstico Touch Bar naselimo ukaze iz poljubnih programov.

Od razvijalcev je odvisno, ali priljubljena aplikacija podpira vrstico Touch Bar, sčasoma jo bodo verjetno vse. Da čakanje ne bo predolgo, je poskrbel nemški razvijalec Andreas Hegenberg. Z njegovim orodjem BetterTouchTool, ki ga dobimo na spletni strani boastr.net, lahko Touch Bar uporabimo v navezi s katerokoli aplikacijo. Program je namenjen prilagajanju vseh jabolčnih dodatkov, od magične miši do daljinske Siri. Prvih petinštirideset dni ga lahko uporabljamo brezplačno, nato plačamo, kolikor mislimo, da je vreden.

Preden končamo, si oglejmo še zadnjo zvijačo, ki jo zmore Touch Bar. Vso opisano telovadbo moramo ovekovečiti in vam jo predstaviti, zato naredimo nekaj zaslonskih slik. Zajemanje zaslonskih slik je pri vsakdanjem delu pogosto opravilo, zato vsakdo ve, da Mac zaslon fotografira z bližnjicami Cmd + Shift + 3 in Cmd + Shift + 4, pri čemer prva zajame ves zaslon, druga zgolj njegov del. V kombinaciji z vrstico Touch Bar je zanimiva naveza tipk Cmd + Shift + 4. Ko jo uporabimo, se kazalec spremeni v križec, vrstica pa prikaže ukaze Selected Portion, Window in Entire Screen. Preden se lotimo zajemanja zaslona, z ukazom Save To izberemo, kam se bo slika shranila, nato izberemo način. Za posamezno okno kliknemo na primer Window in z ikono v obliki kamere pokažemo na želeni cilj.