Čudežni Japonec

Japonski inovator, podjetje Nintendo, je zopet osupnil igričarski svet. Če je z igračo Wii na novo definiral ciljno publiko igranja iger, se je tokrat lotil prihodnosti z dodatno razsežnostjo. Medtem ko se velikani na področju 3D prikaza prerekajo o tem, katera očala so prijaznejša do tehnologije, je Nintendo nanje povsem pozabil. Čarobna beseda, ki je omogočila ta trik, se glasi avtostereoskopija ali, po japonsko, 3DS.

Tri razsežnosti niso za Nintendo nikakršna novost, saj se podjetje z njimi spogleduje že od daljnega leta 1988, ko je izšla njihova igra Grand Prix II: 3D Hot Rally. Slednja je imela priložena posebna očala za osnovni prikaz prostorske slike. Če je igra za konzolo Famicom, v zahodnih deželah znano kot Nintendo Entertainment System ali, na kratko, NES, naletela na mlačen sprejem in je zato že davno pozabljena v temačnem kotu zgodovine, se je povsem drugače godilo drugemu 3D izletu japonskih jasnovidcev. Konzola Virtual Boy sicer ni bila ravno huronski uspeh, na policah se je znašla v številu, manjšem od milijona, vendar je bila kot odbitek, ki naj bi predstavljal "pravi 3D učinek", dovolj posebna, da je nostalgiki niso nikoli pozabili. Sledila so tiha leta, ko je že kazalo, da je Nintendo obupal nad tretjo razsežnostjo, saj je, razen občasnih prebliskov, kakršna sta bila 3D izhod na konzoli GameCube ali Game Boy Advance SP s 3D LCD zaslonom, zajadral v izumljanje novih načinov igranja videoiger. Izkazalo se je, da je bila tišina lažna, Japonci so ves čas pazljivo spremljali dogajanje na trgu in ob novi pomladi 3D tehnologij na trg poslali ročno konzolo, ob kateri so vsi ostali odprtih ust.

Brez očal

Glavnina razlogov za presenečenje očividcev na predstavitvenih dogodkih je bila v zgornjem zaslonu Nintendove igrače. Zaslon ločljivosti 800 x 240 prikaže v 3D pogledu zgolj sliko, veliko 400 x 120 pik, a kljub naši skeptičnosti rezultat sploh ni slab. Globino prikazanega lahko nastavljamo z drsnikom na desni strani. To nam olajša iskanje tako imenovane sladke točke. Ko jo ujamemo, se pred nami razprostre povsem nov svet. Dober zaslon po zaslugi izjemne globine deluje boljši kot v resnici, sploh se to opazi pri igrah. V njih nam razvijalci postrežejo z vsemi ukanami njihovega posla. Tretjo dimenzijo izkoriščajo za presenečenja, dodano vrednost, ki draži naše občutke, ali za popoln spektakel, ki zelenca vrže s stola. Vsekakor je podjetju z vpeljavo 3D vidika uspelo znova očarati ciljno publiko, lačno in željno novitet.

Kameri z nizko ločljivostjo se pri fotografiranju slabo obneseta

Poleg zgornjega, čarobnega zaslona skriva škatlica še marsikaj drugega, kot je varanje oči. Najprej je tu spodnji zaslon, občutljiv za dotik. Ne gre za kapacitivni zaslon, kjer bi pritisk deloval le z uporabnikovimi prsti, marveč je zaslon rezistiven, zato deluje najbolje s priloženim pisalom, ki ga najdemo na hrbtišču naprave. Igričarji bodo veseli nove analogne gobice, ki dobro dopolnjuje dober digitalni križec, znan že iz prejšnjih različic konzole. Poleg standardnih igralnih gumbov ima 3DS tipko Home, ki opravlja funkcije, znane iz drugih prenosnih konkurentov (Apple naprave, Sony PSP). Za bogato bero možnosti, ki si jih bomo ogledali v naslednjem sklopu, ima malček kar tri kamere. Sprednja je na pogled zelo slaba, saj je sposobna le ločljivosti 0,3 MP, vendar svoje poslanstvo opravlja dostojno. Ker ni namenjena resnemu fotografiranju, marveč uporabi med igranjem z napravo, je kamera, ki zmore tako slikati kot snemati, več kot zadostna. Bolj sta nas zanimali zadnji dve, ki skrbita za element presenečenja, kajti namenjeni sta fotografiranju v treh razsežnostih. Žal imata enako skromno ločljivost kot sprednja sestrica, in rezultati so slabi. V podporo širokemu naboru kratkočasnih dejavnosti se v drobovju skrivata tudi žiroskop in pospeševalnik, ki prideta še kako prav pri igrah z nadgrajeno resničnostjo (ang. augmented reality). Poleg naštetega nas čaka v škatli še SD kartica, velika 2 GB, na katero bomo shranjevali naše fotografske umotvore in iz spleta prenesene dobrote. Da, čudežnik ima tudi brezžično povezavo, vendar trenutno programska oprema še ne premore spletnega brskalnika, zato bo na njeno pravo rabo treba še počakati. Po nekaterih napovedih naj bi brskalnik dobil nadgradnjo maja.

Igrača

Poleg iger in 3D fotografiranja je mogoče z Nintendom 3DS početi še marsikaj drugega. Na bogatem menuju tako najdemo snemalnik, s katerim prek vgrajenega mikrofona posnamemo različne zvoke in jih nato obdelamo in delimo s prijatelji. Na napravi lahko gledamo 3D filme, oziroma jih bomo lahko gledali šele v prihodnosti, saj je zaenkrat na voljo le demonstracijski filmček. Uredimo si lahko svoj alter ego, figurico Mii, ki jo ustvarimo iz nič ali ob pomoči posnete fotografije. Malček ne počiva niti, ko hodimo naokoli, kajti z vgrajenim pedometrom šteje korake, si z mimoidočimi izmenjuje stik (StreetPass) ali išče dostopne brezžične točke, na katere se zna samodejno priklopiti (SpotPass). Vse dejavnosti skrbno shranjuje v dnevnik, ki je uporabniku na voljo v vsakem trenutku. Zanimiv dodatek so igre z nadgrajeno resničnostjo. Zanje potrebujemo priložene karte oziroma le tisto z narisanim vprašajem. Sistem jo v hipu prepozna in z njeno pomočjo oživi bližnjo okolico, ki se spremeni v dogajanje znotraj igre. Zabavno, zanimivo in predvsem napredno. Tudi igra FaceRaiders ponudi nekaj podobnega, s to razliko, da nas tu v igralno okolje prestavi sprednja kamera.

Avtostereoskopija

Avtostereoskopija ali "3D brez očal", kakor drugače pravimo metodi prikaza stereoskopske slike, je način dodajanja globine v sliko brez potrebe po dodatni opremi na strani gledalca, saj to nalogo opravi sam zaslon. Na njem se pike za levo in desno oko prikazujejo druga zraven druge in ne tako kot pri stereoskopiji, ki zahteva očala, medtem ko se sliki za posamezni očesi menjata zaporedoma. Trenutni izdelki so povečini grajeni na način lentikulturnih leč ali s sistemom paralaksne ovire. Slednja je zaslužna tudi za ves pomp okoli prikaza tretje dimenzije na igralni konzoli 3DS. Slabosti sodobnih načinov avtostereoskopije so predvsem zmanjšanje ločljivosti prikazane slike, omejeno število "sladkih" točk in mrtvi koti oziroma glediščne točke, iz katerih uporabnik v najslabšem primeru ne vidi ničesar.

Lajla in Tia pri običajnih dejavnostih. Kdo bi si mislil, da bomo kdaj doma imeli psa in mačko, ki bosta lahko z nami potovala vsepovsod.

Vtisi

Prvi vtis je fantastičen, vse, kar se je govorilo o novi konzoli podjetja Nintendo, je res. Zadevo je treba videti, da bi verjeli vsemu, kar je bilo povedano ali napisano o njej. Zaslon s tretjo razsežnostjo je dober, prav tako splošno doživetje prve ure, prebite z njim. Le igričarji bodo sčasoma razumeli, zakaj so Japonci vgradili drsnik za nastavitev intenzivnosti globine, in bodo najbolj hvaležni za njegovo najnižjo stopnjo - izklop. Žal je resničnost taka, da daljše druženje s sicer impresivnim 3D pogledom ni prijetno. Kot igralna konzola se 3DS obnese solidno, za igre uporablja posebne kartice, na katere hkrati shranjuje napredovanje v posameznem naslovu. Naprednejša grafika in zmogljivejše drobovje poživita dolgočasno popoldne kot še nikoli. Čakamo na več iger, saj je začetna bera bolj skromna in še ta se zanaša predvsem na reciklažo.

Ker igre niso osrednja tema naše revije, smo na napravo gledali predvsem z uporabniškega vidika. Kakorkoli jo obrnemo, je prej igrača kot kaj drugega. Za slednjo jo bodo hitro posvojili malce večji otroci, ki bodo znali iz nje iztisniti vse, kar jim ponuja. Resne funkcije za druge ostanejo pod nivojem. Razen 3D zaslona nam škatlica ni ponudila ničesar uporabnega. Fotoaparat je preslab, filmov 3D ni, spletni brskalnik še ne deluje, baterija ob intenzivni rabi ne zdrži dlje kot tri ure in za nameček smo za spletno pretepanje (igra Street Fighter) morali zatajiti svojo narodnost. Bolj klavrno, zato nakup tistim brez otrok zaenkrat odsvetujemo, to pa ne pomeni, da bo tako za vekomaj. Iz izkušenj lahko povemo, da je to šele začetek, saj ima Nintendo z napravo velike načrte in bo, kot je to že počel v preteklosti, sčasoma dodajal nove priboljške. Vse naše ocene o uporabnosti za odrasle neigričarje lahko porušita že dober video predvajalnik ter funkcionalni brskalnik.

Nintendo 3DS

Kaj: Prenosna igralna konzola.

Izdeluje: www.nintendo.com

Cena: 259,99 EUR.

Za: 3D brez očal, dobro ohišje in kontrole.

Proti: Slaba baterija, iskanje "sladke" točke, ni spletnega brskalnika.