Damage control *

Prav zanimivo, kako smo tehnološki navdušenci popolnoma nasprotni, denimo, ekonomistom. Pri njih gre(do trgi) vedno vse samo gor, gor in gor, pri nas pa (cene) samo dol, dol in dol. Ali pa smo si v resnici podobni, kajti prvi so pred kratkim ugotovili, da gredo trgi lahko tudi dol, mi pa pravkar ugotavljamo, da gredo cene lahko tudi gor.

Res, dolga leta smo bili vajeni, da v računalništvu in sploh v zabavni elektroniki zmogljivosti skorajda eksponentno naraščajo, obenem pa se vse nezadržno ceni. Oboje nam je, seveda, zelo všeč, saj za vedno manj denarja dobimo v roke vedno več. Izkaže pa se, da so taki trendi v resnici silno naporni za podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali (pre)prodajanjem teh izdelkov. Boj na trgu je namreč na nož, tako zelo, da je v zadnjem času s slovenskega trga izginilo kar nekaj takihih podjetij, ki so bila pred leti zelo močna. Kar nekaj pa jih je danes na robu preživetja in se zategadelj ukvarjajo še z marsičim, kar nima s tehniko prav nobene zveze. Ko podjetje od prodanega prenosnika, ki stane 1000 evrov, zasluži borih 10 evrov in mora ob tem poskrbeti še za garancijske zahtevke, je jasno, da jih mora za preživetje prodati zelo veliko. Torej je jasno, da bo tako velikih podjetij na koncu ostalo le malo. In jih tudi je.

Enako smo bili vajeni, da so se redno nižale cene telekomunikacijskih storitev, hkrati pa se je nivo cen redno zviševal. Prodajni paketi so vsebovali vse več SMSov, vse več minut, vse več megabajtov, vse več televizijskih programov. In tako kot na področju prodaje strojne opreme se je tudi tukaj pokazalo, da posledično zniževanje marž ni najbolj koristno, vsaj dolgoročno ne. Prvi je z ustavitvijo investicij začel T2 (ko so lastniki ugotovili, da se od posojil in dokapitalizacij na dolgi rok v resnici ne da več živeti), in ulice, ki so bile z oznakami že predvidene za polaganje optičnih kablov, so ostale nedotaknjene. Kmalu je sledil Telemach, ki z aktualnimi cenami prav tako ni zmogel več večjih vložkov. Pravzaprav se le še Telekom občasno pohvali, da je dogradil kakšno novo optično povezavo ali dve, pa čeprav je kar nekaj njegovih novih optičnih kablov v resnici še neprodanih.

Potem pa se je začelo nezaslišano - podražitve! V kislo jabolko je spet prvi ugriznil T2, ki je bil od vsega začetka vedno prav nesramno poceni (nekateri bi rekli kar dumpinško poceni). Po podražitvah je še vedno poceni, vendar imajo nekatere storitve (npr. 100 Mb/s optika do doma) vendarle bolj realno ceno. Nato so sledile manj opazne podražitve in omejevanja, kot je npr. Simobilova omejitev "neomejenega" podatkovnega paketa, Tušmobilova podražitev in nazadnje Mobitelova podražitev paketov, ki so hkrati izgubili veliko svojih dotlej privlačnih lastnosti. Uporabniki se najbolj pritožujejo nad novim Džabestom (mimogrede, a ni grozno, da v tej naši državi noben inšpektor ne trzne nad tako groznimi skovankami?), morda še boljši primer pa je paket, ki je imel dotlej vključenih 5 GB podatkov in je naenkrat postal dražji in je premogel 25x manj podatkov - le 200 MB. Očitno so v Mobitelu ugotovili, da morda res ni smiselno, da ljudje uporabljajo mobilne povezave kot nadomestek za običajne, ožičene širokopasovne povezave. Še posebej, če imajo v hiši podjetje, ki živi od prodaje teh povezav.

V mislih imam SiOL (ki v resnici že dalj časa ni več samostojno podjetje), tisti SiOL, ki je s septembrom prav tako drastično podražil svoje storitve. Najbolj mu zamerim, da je to naredil izredno in očitno nalašč zapleteno. Povprečnemu uporabniku je pravzaprav nemogoče izračunati, za koliko bo po novem višji njegov račun, tako da je edina rešitev klic revežem, ki v teh dneh odgovarjajo na SiOLovi številki 080. Imel sem priložnost poslušati enega takih pogovorov in lahko rečem, da sta se mi zasmilila oba sogovornika - SiOLov uslužbenec, ki se je trudil neukemu uporabniku razložiti, kaj je to dodatek na "digitalni dostop" na optični povezavi (A so tudi analogne optične povezave? Hm, pravzaprav da, Telekom po optiki ponuja tudi "analogno" televizijo, huh ...), in seveda uporabnik, ki je šele po daljšem ping pongu približno zaslutil, da se mu bo račun povišal nekako med 20 in 30 %.

Tale zapis bom namesto z običajnim moraliziranjem ob podražitvah sklenil z razmišljanjem o različnih strategijah vpletenih v zadnje podražitve. Nekateri so podražitve poskušali za/prikriti, drugi so jih naznanili s tiskovnim sporočilom, tretji so uporabili malce humorja (T2jeva kampanja "dobra in slaba novica"), četrti pa so se je lotili zelo načrtovano. Govorim o SiOLu, kjer smo bili uredniki deležni kar osebnega, t. i. "damage control" obiska, kot mu rečejo v tujini. Še preden sem sploh slišal, da načrtujejo podražitve, sem poslušal o tem, da morda podražitve na splošno vendarle niso ravno nujno slabe, če uporabniki hkrati dobijo kako novo storitev ... Enaka zgodba kot pri drugih podražitvah, le drugačno pakiranje (če se vzdržim bolj sočne prispodobe) ...

***

Projekcija: Simobil in T2 bosta zaradi zadnjih Telekomovih podražitev pridobila nekaj novih uporabnikov, nato pa se podražitev lotila tudi sama. Lekcijo oglobljenih kartelno dogovorjenih elektrodistribucijskih podjetij so si očitno vsi dobro zapomnili. Uporabniki se bomo pa tolažili, da je to pač delovanje trga in da tako pač je.

Govorim o SiOLu, kjer smo bili uredniki deležni osebnega, t. i. "damage control" obiska, kot mu rečejo v tujini.

* Omejitev škode