Dell Latitude D420

Čeprav se zdi, da prenosniki vse bolj nadomeščajo navadne namizne računalnike, se vendarle najde nekaj ultra lahkih modelov, ki so namenjeni bolj ali manj zgolj delu na terenu. Dellovo orožje v tem razredu je model Latitude D420, naslednik modela Latitude D410. Pri teh prenosnikih seveda takoj opazimo skromne mere, dobrodošla pa je tudi nizka teža, ki je pri Dellu le 1,36 kilograma. Prenosnik deluje elegantno in predvsem kakovostno. Tipkovnica je solidna (to velja tudi za postavitev in velikost tipk), le malce pretrda, a se tudi tega hitro navadimo. Pograjati pa moramo hrapave znake na tipkah. To zna biti precej moteče, dobili pa smo občutek, da bi se znali znaki tudi odluščiti. Čez sledilno ploščo nismo imeli pripomb, dobrodošel je dodatek krmilne paličice. Na zgornji in spodnji strani sledilne plošče sta po dve tipki, med spodnjima pa je bralnik prstnih odtisov. Slednjega bi takoj zamenjali za kakšno dvosmerno tipko, ki bi nadomeščala kolesce na miški. Zaslon ima za svojo velikost (12,1 palca) visoko ločljivost, 1280 x 800 pik, a to ni moteče. Sicer ima tipalo, ki skrbi za uravnavanje svetlosti, a lahko tudi to ročno spremenimo.

Srce prenosnika je Intelov procesor Core Duo pri taktu 1,2 GHz, dodanih je 512 MB sistemskega pomnilnika. Žal se nizki takt in malo pomnilnika pozna pri rezultatih tako poslovnega kot večpredstavnega indeksa Winstone, pri katerih je prenosnik na zadnjem mestu v svoji kategoriji. Za pisarniška dela hitrost več kot zadostuje, za kaj več pa mu hitro zmanjka sape. Vprašljivo je tako delo z novim operacijskim sistemom Vista kot z novo različico Microsoftovega paketa Office, kjer bi priporočili 1 GB pomnilnika. Z integrirano Intelovo grafično kartico je tudi za igre manj uporaben.

Zaradi stremenja po čim manjši teži nima vgrajene optične enote, dobimo jo ločeno. Na levi strani prenosnika imamo eno režo PC card in bralnik kartic tipa SD, zraven pa še vhoda za mikrofon in slušalke. Zadaj imamo tri vhode USB (seveda če ni en zaseden zaradi zunanje optične enote), vhod firewire ter izhod VGA. Seveda sta tu še navaden izhod za modem in za (gigabitno) omrežno kartico. Na desnem robu pa imamo tipko za vklop in izklop računalnika ter drsno tipko za vklop brezžične omrežne kartice. Dodan je tudi modul bluetooth. Najboljši del prenosnika je njegov akumulator - na našem preizkusu je zdržal tri ure in oseminštirideset minut in to je dober rezultat. Razmeroma hitro se tudi napolni. Dodane programske opreme skoraj ni, poleg naloženih Oken XP (različica Professional) dobimo le še gonilnike in nekaj Dellovih programov za delo s prenosnikom. Diska je na voljo 80 GB, oziroma okoli 4 GB manj, saj je tu nameščen skriti razdelek za morebitno vnovično namestitev sistema.