Demokratizacija finančne izkušnje

Demokratizacijo poganjajo predvsem decentralizirane finance, raba umetne inteligence in spremenjeni poslovni modeli. Njihov skupni imenovalec? Tehnologija.

Bliskovit razvoj tehnologij pomenljivo spreminja tudi koncepta financ in denarja. Ta sprememba temelji na novi vrsti izkušenj, ki so na voljo z digitalnimi inovacijami. Digitalna tehnologija demokratizira finančno industrijo, saj omogoča, da so finančni produkti in storitve dostopnejši širšemu krogu uporabnikov ter zanj tudi priročnejši. Kaj žene demokratizacijo financ in kako lahko inovacije prinesejo večjo vrednost za uporabnike z oblikovanjem njihovih nakupovalnih, plačilnih ter finančnih izkušenj in pričakovanj v bližnji prihodnosti?

Decentralizirane finance

Sedanji svetovni gospodarski sistem je bil zgrajen na podlagi priložnosti in zahtev industrijske dobe. Prehod sveta v digitalno dobo pa prinaša nove zahteve z naprednimi možnostmi finančnih interakcij. Danes skoraj vse vidike bančništva upravljajo centralizirani sistemi. Potrošniki lahko do finančnih storitev dostopamo le prek finančnih posrednikov. Vsi posredniki, kot so banke, borze in posojilodajalci, pa določajo pristojbine in pogoje za izvedbo vsake finančne transakcije oziroma dostop do njih. Povedano drugače, zaračunavajo nadomestilo za svojo storitev ali provizijo. Čeprav bi pričakovali, da bodo cene finančnih storitev v času elektronskega denarja in digitalizacije strmo upad(a)le, se to (še) ne dogaja, ker se pač finančni posredniki ne želijo odreči svoji molzni kravi, dokler to ne bo res nujno. Takšno stanje na trgu pa ustvarja pogoje za vstop novih tekmecev – tehnoloških podjetij s finančnimi inovacijami in apetiti.

Fintech je močno razširil izkušnje uporabnikov finančnih storitev (beri: potrošnikov), saj je povečal število poti in omogočil, da so finančne storitve, kapital in premoženje dostopnejši vsem. V bistvu je spodkopal monopol bank in tradicionalnih finančnih institucij nad dostopom do finančnih instrumentov in ga s tem demokratiziral.

Po demokratizaciji dostopa do finančnih storitev je naslednji korak v razvoju finančnih odnosov demokratizacija samih finančnih instrumentov. Trenutno smo že priče prvim poskusom v tej smeri: kriptovalute kot digitalna alternativa denarju, žetoni NFT kot digitalna alternativa naložbenim sredstvom (v digitalne umetnine) in zbiranje denarja v obliki skupnostnih projektov (ICO) kot digitalna alternativa tradicionalni izdaji delnic (IPO). Te digitalne alternative, sprva močno eksperimentalne, so že ustvarile večmilijardni trg. Ne gre več za posamezne poskuse, alternativa postaja čedalje bolj razširjena in uporabljana. Danes obstaja že več kot 18.000 kriptovalut, skupna kapitalizacija tega trga pa kljub številnim nihanjem trenutno znaša približno bilijon evrov. Torej je treba alternativo že zelo resno jemati, tako kot jo njeni uporabniki. Trg na ta način – prek vse pogostejše uporabe – jasno sporoča, da potrebuje ustrezno rešitev za nadaljnjo nadgradnjo trenutnega gospodarsko-finančnega sistema. Takšno, ki bo primerna za digitalni svet.

Govorimo o globalni demokratizaciji vrednosti in likvidnosti, ki bo milijardam ljudi brez dostopa do bank in finančnih storitev (beri: nerazvitemu delu sveta) omogočila sodelovanje pri ustvarjanju in distribuciji vrednosti. Podobno kot je internet demokratiziral dostop do informacij, zabave, učenja, trgovine in komunikacije. V središču te nove gospodarske paradigme bodo torej decentralizirane finance (DeFi).

Zaupanja vredna tehnologija

Rešitve s področja decentraliziranih financ trenutno za upravljanje finančnih transakcij uporabljajo pretežno kriptovalute in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain). Cilji DeFi so vsekakor demokratizacija financ z zamenjavo zastarelih centraliziranih institucij in zagotavljanje celotnega nabora finančnih storitev, od vsakodnevnega bančništva, posojil in hipotek do zapletenih pogodbenih odnosov (pametne in samoizvršljive pogodbe!) ter trgovanje z različnimi sredstvi, tudi nedigitalnimi.

DeFi bo s tehnologijo žetonov naredil vse okoli nas likvidno, tako da bodo lahko tudi ljudje, ki trenutno nimajo likvidnih sredstev, vse, kar imajo, spremenili v digitalna sredstva in sodelovali v globalni gospodarski izmenjavi. Izmenjavi brez posrednikov! Dejansko gre za popolno demokratizacijo finančnega in naložbenega trga.

Preglednost tehnologije veriženja blokov omogoča sledenje poti vsake transakcije in vključitev polne odgovornosti v izmenjavo vrednosti. Pametna pogodba bo samodejno zagotovila pošteno izvajanje pogojev transakcije. To bo močno povečalo varnost finančnih izmenjav ter bistveno zmanjšalo korupcijo, kriminal in goljufije v gospodarskih odnosih. Zadnje pa ni pomembno le za skupine z nizkimi dohodki in nezaščitene skupine, temveč tudi podjetja vseh velikosti. Za identifikacijo celotne verige udeležencev bo dovolj že ena sama transakcija, bo pa veriženje blokov na področju decentraliziranih financ zelo verjetno zahtevalo regulacijo in deanonimizacijo uporabnikov.

Vsaka stvar ima vrednost. Dobesedno

Tako bo DeFi temeljito spremenil finančne izkušnje ljudi, saj se bo spremenilo samo dojemanje vrednosti. Praktično karkoli bo mogoče spremeniti v (digitalno) sredstvo in uporabiti brez posrednikov na finančni borzi z zadostno likvidnostjo. Najverjetneje bodo decentralizirani likvidnostni trgi za različne vrste sredstev delovali podobno in prav tako preprosto, kot se zdaj objavljajo vsebine na družabnih omrežjih ali opravljajo takojšnje transakcije.

Prav zato je še kako smiselno, da vsi akterji v finančni industriji že zdaj razmislijo o svoji vlogi v svetu DeFi. Za podjetja in posameznike to pomeni razmislek o tem, kaj in kako lahko ponudijo digitalnemu trgu. Vsi, ki se bodo že danes lotili zagotavljanja finančne izkušnje nove generacije, bodo nedvomno imeli prednost na trgu DeFi. In ta je, o tem ni dvoma, prihodnost sodobnega bančništva.

Finančne tehnologije in ljudje

Bodimo brez skrbi, digitalizira se tudi bančno poslovanje. Digitalne tehnologije so bankam omogočile, da so avtomatizirale številne svoje procese, s čimer so zmanjšale potrebo po ročnem delu in povečale učinkovitost. To je privedlo do hitrejše obdelave transakcij, nižjih stroškov poslovanja in večjega zadovoljstva strank. Tehnologija skrbi za večjo varnost digitalnih sredstev in preprečevanje goljufij. Digitalne tehnologije so bankam olajšale tudi izvajanje naprednih varnostnih ukrepov, kot je biometrična avtentikacija, s katerimi preprečujejo goljufije in varujejo podatke strank. To je pripomoglo k zmanjšanju tveganj, povezanih s spletnim bančništvom in z drugimi digitalnimi finančnimi storitvami. Klepetalni boti, podprti z algoritmi umetne inteligence, spreminjajo raven nudenja finančnih storitev in nižajo stroške klicnih centrov bank.

Digitalne tehnologije so omogočile tudi razvoj novih poslovnih modelov v bančništvu, kot so mobilna plačila in digitalna posojila. To je bankam omogočilo diverzifikacijo virov prihodkov in doseganje novih segmentov strank. Novembra 2022 je število ljudi na Zemlji preseglo osem milijard, od tega jih več kot milijarda in pol nima nikakršnih izkušenj z bančništvom.

Spremenjene navade potrošnikov

Čeprav smo več desetletij spremljali spreminjanje družbe, temelječe na skupnosti skrajno potrošniško naravnanega krdela posameznikov, se zdi, da je pred nami nova velika sprememba. Brezglavo potrošništvo izgublja sapo, v ospredje pa prihajajo dejanske človekove potrebe. Tudi zato, ker koncept prekomernega trošenja zahteva odgovorne posameznike – če te odgovornosti ni, so velike težave. In k odgovornosti – družbeni, okoljski, poslovni – potrošniki kličejo tudi podjetja.

Želijo si podjetij, ki bodo dajala prednost ljudem pred dobičkom. Če naj to podjetja dejansko storijo, morajo postati izjemno osredotočena na človeka. V digitalni dobi je to najdonosnejša dolgoročna strategija. Po podatkih raziskovalnega podjetja Havas kar 77 odstotkov potrošnikov kupuje izdelke blagovnih znamk, ki se ujemajo z njihovimi vrednotami. In ker te blagovne znamke skrbijo za to, da je svet boljši, tudi njihova vrednost raste (analizirana podjetja so bila 134-odstotno uspešnejša od panožnega povprečja). Druga študija je ugotovila, da sta dva potrošnika od treh že pripravljena zamenjati znano blagovno znamko z neznano, namensko usmerjeno blagovno znamko.

Kaj ima to opraviti s financami? Tudi ponudniki finančnih storitev so v očeh potrošnikov podjetja – potrošniki jih presojajo pa vrednotah, kulturi, procesih, storitvah ter uporabniških izkušnjah. Zmagovalci v svetu finančnih storitev pa bodo tista podjetja, ki bodo najbolje zapolnila vrzeli med obstoječimi neidealnimi storitvami in pričakovanji strank v digitalni dobi. Bodo to fintech podjetja ali banke? Bi upali staviti?