Denar je sveta vladar

Zgornji naslov bi se lahko glasil tudi »Denar vse pokvari« in vsaj v primeru družabnih omrežij, ki jim zadnje čase bolj sledim, to nedvomno drži.

Običajni mediji, tisti, ki pišejo o politiki, družabnih dogodkih, vremenu in črni kroniki, prek družabnih omrežij še vedno pridobivajo precejšen odstotek obiska na svojih spletnih straneh, med njimi pa seveda prednjači Facebook. Monitor ne, naši bralci so/ste drugačni, posebni, tehnično podkovani in na brskanje po Facebooku zaradi samega brskanja enostavno ne padejo/padete. Da ne govorimo o tem, koliko vas/nas ima nameščeno blokado spletnih oglasov in zavračanje piškotkov, toda to je že druga zgodba. A časi se spreminjajo, pričakovanja družabnih omrežij pa tudi. Danes Facebook zelo privilegira tiste medije, ki za objavo dodatno plačujejo, posledica pa je, da je uporabniška izkušnja vedno bolj omejena na sponzorirane in »predlagane« objave. Ker … denar. Običajnih medijev, na katere smo se naročili, je vedno manj, predvsem pa je vedno manj objav in komentarjev naših prijateljev (in »prijateljev«). Ali pa je to posledica tega, da je aktivnih različic zadnjih vedno manj?

Če lahko sodim po osebni izkušnji, je tistih, ki imajo kaj povedati, vedno manj. Resno razmišljam, da bom s svojega profila odrezal 80 odstotkov mojih »prijateljev«, ki so to samo še navidezno, le številka. Kolikor sledim, je aktivnih uporabnikov na Twitterju (pustimo zdaj to, kako je svojo lastnino preimenoval nori Južnoafričan) še manj. Na tem menda vedno bolj velja zakon divjega zahoda ali zakon najglasnejšega, moderatorjev ni več, dovoljeno je vse. V kakofoniji najglasnejših se povprečni izgubijo in počasi obupajo. O tem, da so algoritmično najglasnejši tisti, ki so odšteli osem mesečnih dolarjev, pa je bilo itak že prelitega veliko črnila. Menda, pravi lastnik, bo sčasoma treba plačati dolar (evro?) že samo zato, da bomo smeli biti zraven. K sreči je vsaj oglaševalcev na tej platformi vedno manj, bi se lahko glasil ciničen komentar …

Linkedin je vedno bolj jaz, jaz, jaz – v podjetju, na dogodku, na sejmu, na sestanku, na službenem potovanju. »Ponosen sem, da sem del ekipe«, »vesel sem, da sem del podjetja«.

Od resnih družabnih omrežjih, kot se zdi, trenutno še najbolje kaže – Microsoftovemu Linkedinu. Iz več strani sem že slišal, da so se tja umaknila podjetja, ki bi rada o sebi kaj povedala, zato pa tudi posamezniki, ki tam delajo. V zadnjem času se tam malce več mudim in res, videti je, da se tam še kar dogaja, oglasov, sponzoriranih in predlaganih vsebin pa je veliko manj kot na Facebooku. Očitno denarja Microsoftu (za zdaj še) ne manjka. Toda oglasnih objav je manj le navidezno, večina, vsaj na moji »domači strani«, je v resnici oglasov. Če so na Facebooku objave posameznikov večinoma »oglasi« zase (jaz, jaz, jaz, kje sem, kaj delam, kako mi gre dobro, kako uživam), so na Linkedinu zelo podobne objave, le da se tičejo službe. Jaz, jaz, jaz – v podjetju, na dogodku, na sejmu, na sestanku, na službenem potovanju. »Ponosen sem, da sem del ekipe«, »vesel sem, da sem del podjetja« in navsezadnje – »naš izdelek/storitev je vrhunski/-a«. Večinoma zapisano v angleščini, za vsak primer, če bo objavo prebral šef iz tujine. Da o modrih motivacijskih mislih tipa »težimo k osebni in profesionalni rasti« in »gradimo svojo prihodnost zdaj!« niti ne govorim. Facebook, vendar za podjetja. Nekoč je bil Linkedin sinonim za tržnico delovnih mest, kjer smo se nastavljali morebitnim delodajalcem, danes je to le še v zelo majhni meri. Danes se hvalimo, zaradi službe … No, denarja.

Trenutno je videti, da je prihodnost družabnih omrežij … zunaj njih. Ljudje se digitalno družijo v okviru zaprtih klepetalnih skupin na Whatsappu, Viberju, Facebook Messengerju in Instagramu, medtem ko večjim in celo velikim novostim kar nekako ne uspeva. Threads, Mastodon, navsezadnje celo Trumpov Truth Social … Ne gre. V poslovnem svetu pa počasi zmaguje Microsoft Teams, za bolj posvetne poslovne debate pa Microsoft v okviru paketa Office 365 predlaga nekakšen interni Facebook – Viva Engage, ki je nastal iz kupljenega Yammerja. Ravno te dni ga je odkril eden izmed mojih bolj razgledanih sodelavcev, vsi ostali, ki smo prejeli njegov zapis, pa smo se spraševali, kaj je zdaj to spet za en fejsbuk. Kako smo ga prejeli? Prek elektronske pošte, seveda. To je še vedno zlati standard vse spletne komunikacije, še posebej poslovne.