Denar, sveta vladar

Vizija elektronske denarne enote, ki ne bi imela matične države oziroma klasične banke, je eno, resnica pa drugo. Bitcoin je postal tako rekoč čez noč uspešnica, z ambicijo, da bi postal prevladujoče svetovno (elektronsko) plačilno, pa tudi naložbeno sredstvo. Toda po zlomu borzne hiše Mt.Gox se je marsikdo zgrozil, kako naivno in preveč poenostavljeno posredniki ravnajo s tujim denarjem. Z neustreznimi tehničnimi zaščitami, brez zavarovanj poslovanja itd. Predvsem pa pri tem nihče ni obvezan, da bi jih nadziral. Izpuhtelo je skoraj za pol milijarde dolarjev bitcoinov. Čeprav zagovorniki trdijo, da je Mt.Gox eno, bitcoin pa drugo, zgodbe z drugih borz elektronskega denarja tega ne potrjujejo. Tako Bitstamp, Flexcoin kot Blockchain so v samo nekaj dneh doživeli nepojasnjene izpade, ki nedvomno ne vlivajo zaupanja v denarno enoto. Mar je zgolj prezgodaj za tak korak ali pa so v ozadju mračne sile, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bitcoinu ne bi uspelo?

❘❙❚❘❙❘❘  13 - 03 - 2014

Z denarjem so seveda vselej težave, ko ga ni, oziroma je drugje. V ZDA oblasti vedno bolj tarnajo nad početjem svojih najuglednejših podjetij, zlasti s področja računalništva in elektronike. Ameriška zvezna zakladnica je tako v posebnem poročilu objavila podatek, da samo četverica Apple, Google, Microsoft in Cisco po ocenah hrani v tujini skoraj 124 milijard dolarjev, ki jih ameriška država ne more obdavčiti. Vse je sicer popolnoma zakonito, toda razliko v proračunu morajo na koncu kriti državljani. Kako podobno zveni kot dogajanje v naših krajih, mar ne?

❘❙❚❘❙❘❘  26 - 02 - 2014

Morda pa bo davkoplačevalce pomiril podatek, ki ga je razkril prvi mož družbe Cisco (da, tisti, ki denar hrani zunaj države) in napoveduje, da bo Internet stvari (IoT) v naslednjih desetih letih ustvaril neverjetnih 19 bilijonov (da, 19.000 milijard) dolarjev učinkov v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu da bo IoT vsekakor pomembna tehnološka novost v prihodnjih letih, se človek ne more znebiti vtisa, da so take napovedi tudi poskus zameglitve današnjih dejanj s preusmeritvijo pozornosti na svetlo, a nedorečeno prihodnost.

❘❙❚❘❙❘❘  15 - 03 - 2014

Najbrž nas ne bo nikdar izučilo, da je javna podoba podjetij eno, dogajanje v zakulisju pa drugo. V zadnjih dneh so prišli na dan podatki o tem, kako Google in Microsoft lobirata proti izdelkom, ki jima niso pogodu. Skupaj sta praktično že ubila Asusov Transformer Book Duet, tisti hibrid, ki bi moral omogočati dvojni zagon sistemov Windows in Android. Iz Googla pa prihajajo informacije, da je spletni velikan načrtno zaviral svojo donedavno družbo Motorola, da bi razvila boljše telefone od tekmecev.

❘❙❚❘❙❘❘  10 - 03 - 2014

Videti je, da Google nima prav srečne roke s svojo zasnovo digitalne denarnice in elektronskega plačevanja. Kljub temu da so v rešitev in promocijo vložili veliko denarja, je večina javnosti do rešitve, milo rečeno, zadržana. K uspehu zagotovo ne prispevajo Googlove lastne, recimo temu, nerodnosti. Nedavno so objavili, da bodo za plačila na dotik (NFC) v telefonu kmalu zahtevali Android 4.4. A kaj, ko po drugi strani nimajo nobene politike in vzvodov, da bi izdelovalce telefonov prisilili h kolikor toliko rednemu nadgrajevanju izdelkov z Androidom. Povsem možno je, da bo ta kaos izkoristil Apple s svojim sistemom iBeacon, ki ne uporablja NFC in lahko računa na zanesljivost sistema iTunes. Trgovinska podjetja se menda že množično odločajo za jabolčno rešitev.  

❘❙❚❘❙❘❘  04 - 03 - 2014

Sliši se neverjetno, toda najnovejši iPhone 5S zna spremljati premikanje uporabnika tudi, ko ima prazen akumulator. Na presenečenje uporabnika, ki je na poti v tujino pozabil napajalnik in se mu je telefon povsem izpraznil, je po novem zagonu ugotovil, da si je telefon zapomnil opravljene korake tudi štiri dni, ko je bil brez napajanja. Applov telefon ima namreč koprocesor M7, ki je namenjen ravno pomnjenju premikov in očitno zmore to početi tudi ob izpraznjenem akumulatorju oziroma z nekim lastnim napajanjem. Kaj bi rekli temu, prednost ali nevarnost?

❘❙❚❘❙❘❘  14 - 03 - 2014

Bill Gates je na nedavni konferenci v Washingtonu opozoril na to, da je človeštvo po eni strani zelo željno, po drugi pa povsem nepripravljeno na prihod robotov. Roboti naj bi v naslednjih 20 letih korenito zmanjšali število delovnih mest, zlasti v poklicih, za katere je treba nekoliko spretnosti in znanja. Da bi se izognili družbenim nemirom, napoveduje, da bodo države najbrž morale spremeniti zakonodajo, s katero bodo spodbujale človeško delo in dodatno obdavčile robote in uporabo zmogljivih računalniških programov za opravljanje istih nalog. Sliši se kot »narobe svet«.

❘❙❚❘❙❘❘  08 - 03 - 2014

Kot kaže, bodo pametni telefoni v prihodnje znali zaznavati tudi počutje ljudi. Startup Affectiva, vnovič plod univerze MIT, razvija programsko knjižnico, ki v kombinaciji z računalniškim vidom omogoča interpretacijo obraznih potez in menda dokaj natančno napoveduje, kdaj je nekdo jezen, vesel, žalosten, zaskrbljen, presenečen, zdolgočasen in podobno. Soroden sistem razvija tudi družba Emotien, za katero je Intelov kapital, merijo pa predvsem na rabo v trgovinah. Še malo, pa ne bomo mogli skrivati niti svojih čustev, razen če se ne bomo izurili v brezizraznosti igralcev pokra.

❘❙❚❘❙❘❘  18 - 03 - 2014

Zasnova obdelovanja velikih količin podatkov Big Data se vse bolj seli iz strogo poslovnih krogov na področja iz vsakdanjega življenja. V zadnjem času se veliko dogaja v zdravstvu, kjer naj bi ob pomoči sodobnih pametnih telefonov, zapestnic in drugih tipal zbirali življenjske podatke o uporabniku, jih v realnem času primerjali z zgodovino in podobnimi vzorci pri drugih uporabnikih in vnaprej opozarjali na možnosti nastajajočih nevarnosti za zdravje, še preden bi se uresničile.