Denarja očitno ne manjka

Microsoft je za 26,2 milijarde (!) dolarjev kupil LinkedIn, nekakšen »poslovni Facebook«. Se zdi le meni ali te multinacionalke z milijardami res ravnajo kot svinja z mehom?

Vidim, da je minil le mesec dni od takrat, ko sem uvodnik nazadnje posvetil Microsoftu, pa ga moram spet. Kot v starih časih, ko smo v računalniškem tisku redno pisali o velikem in največjem Microsoftu, ki je bil kriv za vse, od modrega zaslona (™) naprej. No, odkar so med uporabniki bolj od Microsofta čislani Google, Facebook in Apple, se v strokovnem tisku ukvarjamo bolj z milijardami, ki se Microsoftu nabirajo na bančnih računih (v davčnih oazah) in ki jih trosi okoli.

Pri tem seveda ni edini, pa vendar je videti, da Microsoftovi milijardni kupčki odstopajo po (ne)uspešnosti izvedenih nakupov. Spomnimo:

Leta 2007 je podjetje za 6 milijard dolarjev kupilo marketinško podjetje aQuantive in z njim poskusilo konkurirati Googlovi uspešnosti prodaje spletnega oglasnega prostora. Pet let kasneje so nakup odpisali, za 6,2 milijarde.

Leta 2014 so si za 5,4 milijarde dolarjev kupili osebnega izdelovalca telefonov, ker noben drug ni več hotel izdelovati pametnih telefonov, na katerih bi tekel sistem Windows Phone. Lani in letos so nakup odpisali, odpis pa je bil vreden kar 8,5 milijarde dolarjev!

Leta 2011 so za 8,5 milijarde kupili Skype in zunanjim opazovalcem se vedno bolj zdi, da se bo morda tudi ta nekoč končal z odpisom. Skype je sicer še vedno uspešen, toda uporabniki vedno bolj uporabljajo konkurenčne WhatsUp in Facebook Messenger, uporabniki Skypa pa imajo vedno več pripomb na omejene in manjkajoče odjemalce za različne platforme. Da o paranoji, ki se je polastila uporabnikov, ko so izvedeli, da je Microsoft v osnovi decentraliziran sistem tipa vsak z vsakim najprej centraliziral na lastnih strežnikih, niti ne govorim.

In zdaj – LinkedIn in vsota, ki je skorajda trikrat višja od doslej najdražjega nakupa! LinkedIn, ki sploh ne ustvarja nikakršnega profita. LinkedIn, ki ga po svojih pozivih, naj se priključimo »omrežju« (nam večinoma neznanega) uporabnika, marsikdo pozna le kot zelo učinkovitega generatorja nezaželene pošte. LinkedIn, ki je v resnici še najuspešnejši kot brezplačni oglasnik za oglaševanje življenjepisov, torej za iskanje službe. Na to kažejo tudi njihovi interni podatki, saj je najuspešnejši oddelek LinkedIna tisti, ki podjetjem prodaja orodja za učinkovito iskanje po tej množici osebnih podatkov. Pa še ta podjetju prinese le nekaj več kot 500 milijonov dolarjev prometa na leto.

Kaj točno si Microsoft predstavlja, da bo s tem nakupom počel, vedo le oni. Čeprav lahko, glede na prejšnje zgrešene nakupe, o tem tudi dvomimo. Nekakšen »poslovni Facebook«, ki so ga pripeli Officu 365, namreč že imajo – Yammer, ki so ga za dobro milijardico kupili leta 2012. Predstavitev, ki poskuša obrazložiti nakup, omenja še »učenje« elektronske pomočnice Cortana, ki bo po novem o našem poslovnem stiku znala povedati še vse tisto, kar ima ta vpisanega na svojem LinkedIn profilu. In isto bo znal prikazovati tudi Outlook, nekako tako (vendar razširjeno), kot je že pred časom znal početi njegov Social Connector. (Hej, morda to zna še vedno, a sem to že pred leti nehal uporabljati …). Sliši se zanimivo, saj je v LinkedInovih bazah menda kar 433 milijonov uporabnikov, čeprav je le 2 milijona tistih, ki za svoje članstvo plačujejo. In če to povežemo z 1,2 milijardama uporabnikov paketa Office …

Morda je vrednost, kot jo vidi Microsoft, v resnici le v množici podatkov in metapodatkov, med katerimi bo koristno in uporabno rudariti? Navsezadnje to uspeva Googlu in Facebooku, zakaj ne bi še Microsoftu, mar ne? Morda. Ali pa je bilo šestindvajset cela dve milijarde dolarjev porabljenih le zato, ker se lahko podjetje, ki sedi na sedemdeset milijardah bankovcev, ki so shranjeni v banki, hitro označi za počasno, neagilno, neperspektivno? Res je, tudi Apple sedi na takih kupih, Google tudi, toda za obe podjetji na vsakem koraku slišimo, da »imata vizijo«, se ukvarjata z »velikimi« raziskavami (beri: avtomobili) in podobno. Microsoft sicer služi velikanske denarje, navdušene poglede pa žanje šele v zadnjem času, z očali za navidezno resničnost, Hololens. No, če nič drugega, so se navdušenim pogledom zdaj pridružili še presenečeni …