Deset stvari, ki načenjajo IT-temelje

Nedelovanje informacijske tehnologije podjetjem vseh velikosti povzroča izgube – produktivnosti, strank, prodaje, skratka posla. Podjetja si preprosto ne morejo privoščiti, da bi zapravljala dragoceni čas in vire na račun nedelujočega IT-okolja. To je deset ovir, ki jih je treba premagati.

Pod dežnikom informacijske tehnologije se skriva pravi ocean tehnologij. Naj gre za raziskovalno omrežje, pametno (ali neumno) tovarno, zabaviščni park, trgovino ali skladišče, torej vse, s čimer imamo v poslovnem svetu opravka danes, je tako ali drugače povezano z informacijsko tehnologijo. Vse je informacijsko podprto, digitalizirano, če želite. A kakovost digitalizacije posla med podjetji močno niha: nekatera pri tem blestijo, spet druga so bila vendarle bolje videti v svetu papirne anarhije. Področje informacijske tehnologije je edinstveno vesolje, bazen rešitev IT pa navidezno neskončen, a hkrati tudi krhek. Čeprav nas fizika uči, da je telo stabilno, ko je podprto v treh točkah, se zdi, da okolje IT izgubi ravnovesje že, če posamezen gradnik ne deluje optimalno, vsekakor pa, če ena sama stvar ne deluje. Namreč, je povezano, prepredeno, soodvisno. Če ne dela internetna povezava, se ustavi posel. Če ne dela tiskalnik/tiskanje etiket, stoji proizvodnja. Uporabniki se seveda jezijo na oddelek IT, čeprav tudi ta celotne infrastrukture pogosto nima pod popolnim nadzorom, sploh odkar se večina rešitev seli v računalniške oblake in v podjetja vrača v obliki storitev.

Danes skorajda ne boste več našli informatika, ki bi se pridušal, da pri njem »vse deluje«. Nasprotno, informatiki danes spominjajo na gasilce po večtedenski suši in pripeki – samo čakajo, kje bo zazvonil naslednji alarm. Podjetja se namreč soočajo s številnimi težavami, povezanimi z izzivi upravljanja infrastrukture IT. Različne platforme – lokalne in v oblaku, zbiranje podatkov, nabava in upravljanje računalnikov, konfiguracije shranjevanja podatkov, analitika, omrežja in interakcije z uporabniki so najpomembnejše težave na dnevnem redu oddelka IT. Takole so svoje delovne izzive razvrstili informatiki …

1. težava: zastarela strojna oprema

Ne glede na to, kako izpopolnjeni so danes operacijski sistemi in poslovne aplikacije, se zdi, da programerjem vedno znova uspe narediti še bolj kompleksne in strojno požrešne rešitve. Pač take, ki zahtevajo nadgradnjo računalnikov, tablic, telefonov. Danes je življenjska doba poslovnega računalnika ocenjena na tri do pet let. Odvisno predvsem od tega, kje deluje. V pisarniških okoljih lažje dočaka pet let in več let, medtem ko programerji, oblikovalci in inženirji že bistveno prej kričijo po nadgradnjah. Podjetja po svetu za zdaj še nekako ostajajo zvesta štiriletnemu posodobitvenemu ciklu, kar zadeva računalnike, pri strežnikih so ti roki že krajši. Svojevrstno anomalijo tega trenda izkrivlja le začetek pandemije koronavirusa, ko so bila podjetja malodane čez noč prisiljena okrepiti svoje IT-okolje, da je bilo kos vsem izzivom dela na daljavo in od doma. Kar zadeva zastarevanje strojne opreme, so stvari jasne, odkrivanja tople vode ni: strokovnjaki zato podjetjem svetujejo, naj pri nadgradnjah začno s starejšimi »stroji« in opremo pomlajujejo skladno s potrebami uporabnikov in z razpoložljivim proračunom.

2. težava: upravljanje omrežij

V omrežjih TCP/IP lahko preobremenjeni usmerjevalniki, ki varujejo e-pošto, aplikacije in brskanje po internetu, povzročijo znatne izgube paketov. To povzroči precejšnjo izgubo podatkov in močno zmanjša hitrost delovanja omrežja, zaradi česar je lahko oteženo spletno komuniciranje, storitve iz oblaka pa delujejo slabše ali pa sploh ne. Starejša stikala in usmerjevalniki, ki ne premorejo večjih količin pomnilnika, enostavno niso več kos vsem napravam in povezavam, ki jih vzpostavlja sodobno poslovno okolje. In ker je omrežje hrbtenica sodobnega poslovanja, ga velja čim prej nadgraditi, pri tem pa ne varčevati, saj je od kakovosti in zanesljivosti delovanja omrežja odvisnih vse več storitev.

3. težava: kadrovska podhranjenost

IT-okolja podjetij skladno z digitalizacijo poslovanja le še naraščajo, to pa ustvarja tudi večjo potrebo po kadrih in številni oddelki IT so že močno kadrovsko podhranjeni. Pritegniti in obdržati dobre informatike je vedno zahtevnejši izziv, sploh za podjetja in organizacije v javnem sektorju, saj je plačni pritisk izjemen. Čeprav so v gospodarstvu plače informatikov boljše, težava ostaja prisotna, saj so ti ugotovili, da marsikaj lahko postorijo na daljavo, torej tudi delo za tuje delodajalce ni takšen bav bav. Kako torej rešiti kadrovsko podhranjenost oddelkov IT? Zgolj z zagotavljanjem dobrega delovnega okolja, priložnosti za rast in razvoj, opolnomočanjem ter ustreznim finančnim nagrajevanjem.

4. težava: pomanjkanje rešitev za hrambo podatkov

V digitalni dobi prevladuje računalništvo v oblaku, ki ga spremlja poplava novoustvarjenih podatkov, a obstoječe arhitekture v IT-okoljih podjetij niso kos bremenu teh podatkov. Že ustrezna hramba in zagotavljanje teh podatkov poslovnim aplikacijam sta izziv, kaj šele naprednejša obdelava. Oddelki IT si zato želijo bolj vsestranskih podatkovnih arhitektur in platform, a so te drage in za marsikatero podjetje težje dosegljive. Podjetja tako na krut način spoznavajo, da imajo podatki svojo težo, saj že njihova hramba predstavlja znaten strošek.

5. težava: nezanesljiv dostop do medmrežja

Vse rešitve in storitve iz oblaka za nemoteno delovanje potrebujejo kakovostno internetno povezavo. To je osnova vsega, brez nje aplikacije, storitve in sistemi ne delujejo. Od lokacije podjetja je pogosto odvisna tudi razpoložljivost širokopasovnih povezav, zato jih pogosto nadgrajujejo. Če pa so omejena s »širino pipe v svet«, pa morajo informatiki delati kompromise – uvesti pravila in prioritete za poslovne aplikacije in povezave. V tem primeru je izziv najti kompromis, ki zagotavlja brezhibno delovanje kritičnim procesom in dobro uporabniško izkušnjo večini uporabnikov. Dostop do interneta bo še toliko pomembnejši v svetu interneta stvari (IoT), a hkrati si podjetja lahko vsaj malo oddahnejo in računajo tudi na mobilne povezave prek omrežij 5G, ki so pravzaprav prva omrežja, zasnovana tudi za industrijsko rabo.

6. težava: zaposleni na oddaljenih lokacijah

Z vidika informatika je zaposleni, ki dela od doma, skorajda enak podružnici podjetja v drugi državi. Če gre za posameznika, ki ima dostop do omrežja podjetja in ključnih sistemov ter aplikacij, morajo biti povezave in naprave, ki jih za to uporablja, ustrezno varovani. To velja za osebni/prenosni računalnik, pametni telefon, tablico, tiskalnik itd. Sploh trend rabe lastnih mobilnih naprav (BYOD) je informatikom povzročil ogromno sivih las, saj morajo poskrbeti za varnostne strategije in ukrepe, ki preprečujejo, da bi ob kraji ali izgubi naprave podatki v njej prišli v napačne roke. Informatiki zato potrebujejo orodja in znanje, če želijo biti sposobni obvladovati večje število uporabnikov in naprav, ki potrebujejo dostop do virov podjetja in ogromno količino podatkov.

7. težava: upravljanje zasebnih, javnih in hibridnih oblakov

Uporaba storitev v oblaku podjetjem pomaga hitreje rasti, se razlikovati od konkurence in dosegati strateške prednosti. A odločitev o tem, ali bo podjetje uporabljalo zasebni ali javni oblak ali pa ustrezno hibridno postavitev, ni vedno v rokah oddelka IT, veliko besede pri tem ima tudi oddelek financ. Iskanje kompromisov med željami in dejanskimi potrebami pa pomeni »čaranje« informatikov v lokalnem okolju in povezovanju tega z oblakom na način, da ne trpita uporabniška izkušnja in varnost. S tem, ko podjetja uporabljajo vedno več oblačnih okolij, je njihove storitve tudi vse težje upravljati in spremljati porabo ter licence, zato vodstva od oddelka IT vse pogosteje zahtevajo analize in krčenje (beri: optimiziranje) porabe v oblaku.

8. težava: manko znanj upravljanja podatkov

V marsikaterem podjetju od oddelka IT pričakujejo, da bo čez noč razvil tudi analitična znanja in zaposlil podatkovne znanstvenike, da bo podjetje postalo podatkovno gnano. To je utopija. Večina podjetij še podatkov, ki jih ima, ne zna ustrezno prečistiti in urediti niti nima ustreznih orodij za to. Treba je reči bobu bob in priznati, da informatiki niso podatkovni znanstveniki, in malo je možnosti, da bi to postali. Del informatikov je vzdrževalcev IT-okolja, del pa razvojnikov (programerji). Nihče od njih pa že »privzeto« nima znanj za odkrivanje trendov ali anomalij v poslovnih podatkih ter pripravo analiz in poročil vodstvu za sprejemanje boljših poslovnih odločitev.

9. težava: kibernetska varnost

Skladno z naraščanjem števila varnostnih groženj in rastjo IT-okolij raste tudi površina podjetij za digitalne napade. Od oddelka IT se pričakuje, da bo skrbel tako za informacijsko kot kibernetsko varnost, kar je v času, ko se podjetja odpirajo navzven in imajo veliko potencialno ranljivih točk (npr. zaposleni, ki delajo od doma), zahtevna naloga. Oddelek IT mora tako krepiti kibernetsko obrambo – tako strojno kot programsko in kadrovsko. Poleg tega mora skrbeti za izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o kibernetski varnosti, saj so navadno prav zaposleni tisti, ki zaradi malomarnosti ali neznanja povzročijo varnostni incident in oddelku IT nakopljejo obilo dela.

10. težava: proračun za IT

Proračuni podjetij za IT so zadnja leta precej stabilni ali celo malce naraščajo. Zakaj so torej v očeh informatikov težava? Zato, ker rast proračunov za IT ne sovpada z rastjo zahtev in obsegom nalog, ki se pričakujejo od IT in so naštete v zgornjih točkah. Stari pregovor »Kolikor denarja, toliko muzike« v tem primeru še kako drži. Imperativ digitalizacije poslovanja narekuje, da bo dela za oddelke IT v podjetjih v prihodnjih letih še bistveno več, zato se bodo morali direktorji informatike še kako boriti za zajetnejše proračune – a jih hkrati znati tudi utemeljiti/upravičiti. No, vsaj zadnje ne bi smelo biti (prevelika) težava.