Digitalizirajte spomine
Svet je postal digitalen. Skrajni čas je, da pospravite podstrešja in kleti, poiščete slike in filme, shranjene na analognih nosilcih, in jih "pretočite" v računalnik.
Zakaj prav zdaj? Problem nikakor ni obstojnost analognih nosilcev (no, vsaj če videokaset nimate spravljenih na zadnji polici avtomobila), temveč izginjanje naprav, ki jih še znajo prebrati. Kaj vam pomaga hiter računalnik z dobro tv kartico, če pa nanj ne morete priključiti predvajalnika kaset VHS? In kaj vam bo vsa zaloga filmov, ko ne bo več filmskih skenerjev, ker bodo vsi fotografirali samo še digitalno? Saj priznamo, tako hudo še ni. Nekaj leta časa imate zagotovo še. Morda pa je letošnje poletje kljub vsemu pravi čas za takšno početje, kajti na test smo dobili dve zanimivi napravi za digitalizacijo slik in videov.
Zavedajte pa se, da z digitalizacijo arhivov niste rešili svojih težav. Slike in filmi bodo seveda bolj dostopni, laže jih bo prenašati naokoli in pošiljati bližnjemu in daljnemu sorodstvu, bodo pa zato manj trajni. Ja, o analognih nosilcih lahko rečemo marsikaj slabega, kljub temu pa se film ne bo kar sam od sebe "sesul" in izbrisal vseh podatkov, pri diskih pa se to dogaja. Poskrbite torej za varnostne kopije!
Reflecta RubyScan
Pa začnimo z nepremičnimi slikami. RubyScan je izdelek nemškega podjetja Reflecta, ki ima v prodajnem programu kar nekaj filmskih skenerjev. Vsi po vrsti so večji (in verjetno tudi sposobnejši) od tokrat preizkušenega malčka, ki ga Reflecta niti ne prodaja sama, temveč ga lahko kupimo le pri raznih prodajalcih elektronike. Pri nas ga ima v prodajnem programu Conrad.
RubyScan je zagotovo najmanjši filmski skener, kar smo jih kdaj videli. Pravzaprav je tako majhen, da se zdi človeku že čudno, da sploh lahko deluje. V najdaljšo smer namreč meri le 10 centimetrov. A kaj dosti več tudi ni bilo treba, saj je v njegovi notranjosti le majhno tipalo CMOS, nekaj optike, tri bele diode in elektronika, ki vse to poveže z računalnikom prek vodila USB.
Napravica pravzaprav ni skener, temveč fotografski aparat. Film (negativ ali diapozitiv) vstavimo v nosilec in ga porinemo v RubyScan. Osvetlijo ga tri diode ter sliko skozi optiko s fiksnim ostrenjem in zaslonko 2.8 (nekaj takega najdemo v fotoaparatih za enkratno uporabo) preslikajo na tipalo s štirimi milijoni pik. To zajame sliko in trenutek zatem jo vidimo na zaslonu računalnika. Kliknemo gumb za zajem, porinemo nosilec na položaj naslednje slike (ročno, saj za motor v napravici ni prostora), kliknemo gumb za zajem ... in tako dalje, saj ste razumeli.
Zamisel je dobra in nikakor ne nova, saj smo tako preslikovali diapozitive že v časih analogne fotografije. Na objektiv fotoaparata smo namestili nosilec, ki je vključeval tudi predlečo (za prilagoditev goriščnice), diapozitiv vstavili v nosilec, ga presvetlili in fotografirali. Enako lahko počnemo tudi dandanes, z digitalnimi fotoaparati. Rezultat bo verjetno bistveno boljši, kakor pri uporabi RubyScana.
Reflectin skenerček ima namreč tri velike težave. Prva je nezadostna osvetlitev. Tri diode so sicer dovolj za osvetlitev tistih delov filma, ki niso močno počrnjeni, a pri skeniranju diapozitivov ne zadoščajo za zadostno presvetlitev, zato bodo temni odtenki barv pri skeniranju postali črni. Pri skeniranju negativov je težav manj, ker tam temni deli predstavljajo svetle tone, pri katerih izgubo podrobnosti manj opazimo.
Druga težava RubyScana je majhna ločljivost tipala. Štirje milijoni pik pretvorijo posnetek v ločljivost 2556 x 1704 pik, to pa ni ravno veliko. Še celo na negativnih filmih je zapisanih precej več informacij, da o diapozitivih ne govorimo.
Tretja težava, ki bi jo bilo precej teže odpraviti, pa je cenena optika. Slika je ob robovih ukrivljena (sodčkasta) in to programska oprema "reši" tako, da enostavno odreže precejšen del slike ob robu. Ker film nikoli ni popolnoma poravnan (nosilci so tako narejeni, da filma ne napnejo) in ima optika majhno globinsko ostrino, se dostikrat zgodi, da so deli slik neostri. To pa so že težave, ki naredijo celoten koncept skoraj popolnoma neuporaben.
Programska oprema je sicer popolnoma uporabna in bi verjetno zadoščala večini uporabnikov. V njej lahko slike poravnamo, obrežemo, odpravimo rdeče oči, popravimo osvetljenost in kontrast, slike izostrimo, popravimo barve in celo zameglimo ozadje, če bi radi poudarili človeka ali predmet v ospredju. Sliki lahko celo dodamo okvir in jo opremimo z besedilom. Skratka, kar dosti. Ker pa je rezultat samega skeniranja le pogojno uporaben, ga tudi s kasnejšim urejanjem ne bomo spremenili v sliko, na katero bi bili ponosni. Škoda, kajti tako poceni filmskega skenerja bi bil marsikdo zelo vesel.
Primerjava RubyScana (zgoraj) in Nikonovega CoolScana V (spodaj)
Programska oprema omogoča osnovno korekcijo poskeniranih slik.
Reflecta RubyScan
Kaj: Filmski skener.
Operacijski system: Windows XP SP2 ali Vista (lahko 64-bit), Mac OSX 10.4.3 in novejši.
Izdeluje: Reflecta, www.reflecta.de.
Prodaja: Conrad, www.conrad.si.
Cena: 69,99 EUR.
Za: Cena.
Proti: Slaba (skoraj neuporabna) kakovost poskeniranih slik.
ION VCR2PC
Po slabem občutku, ki nam ga je pustil RubyScan, smo se lotili še orodja za digitaliziranje kaset VHS. Tudi to nas je presenetilo - a tokrat pozitivno!
Ion VCR 2 PC je pravzaprav polnokrvni predvajalnik kaset VHS. Ima celo izhod SCART, prek katerega ga lahko priključimo na televizor. Omogoča hitro predvajanje v obeh smereh in z dvema hitrostma ter celo nastavljanje glave (tracking). Pogrešali smo le števec, ki je včasih na snemalnikih VHS prikazoval, koliko traku se je že prevrtelo. Na napravi najdemo še dva "činč" vhoda za kompozitni video in (mono) avdio signal ter mehanski preklopnik, s katerim vhod preklopimo z video kaset na zunanji vir. Čisto na desni pa se ponosno razkazuje priključek USB (da, na sprednji strani naprave!), v katerega vtaknemo kabel za povezavo z računalnikom.
Ko je programska oprema nameščena, se sistemu VCR 2 PC predstavi kot povsem običajna naprava za zajem videa. Uporabimo ga lahko torej v vseh programih, ki znajo delati z zunanjimi viri slik. Še več - tudi priložena programska oprema ni vezana na Iona in jo lahko uporabimo z drugimi zajemalniki. V testnem računalniku se je priloženi program na začetku celo povezal z vgrajeno Pinnaclovo TV kartico in ne z VCR 2 PC. Enostaven klik v nastavitvah je to takoj popravil.
Programska oprema je prilagojena celozaslonskemu delu in rabi brez tipkovnice. Vse lahko postorimo z miško, tudi vnos imen posnetkov. Očitno so bili avtorji mnenja, da jo bomo želeli uporabljati na večpredstavnem predvajalniku v dnevni sobi. Hmnja, zakaj pa ne, saj je tudi VCR 2 PC uporaben predvajanje videokaset na televizorju. Lahko pa jo tudi pomanjšamo v običajno okno, ki pa mu ne moremo spreminjati velikosti.
Video lahko zajemamo pri štirih različnih kakovostih - od HQ (High Quality) do EP (Extended Play). Uporabna sta predvsem načina HQ in SP (Single Play), drugih dveh pa se raje izogibajte. Saj so diski dandanes dovolj veliki, da lahko nanje spravimo ure in ure videa v najboljši kakovosti. Kljub temu da kakovost zapisa na kasetah VHS ustreza približno ločljivosti 320 x 576 pik, program zajame polno ločljivost PAL, 720 x 576 pik. Video je zapisan prepleteno, s kodiranjem MPEG 2.
Digitalizirane posnetke lahko predvajamo kar v priloženi programski opremi. Iz njih lahko izrežemo nepotrebne dele, na primer šum na začetku in koncu traku, pa reklame, če digitaliziramo posnetek televizijske oddaje. Tako obrezanega posnetka žal ne moremo shraniti na disk (in si izdelati "čiste" različice), lahko pa ga zapišemo na ploščo DVD.
Programska oprema je prilagojena rabi na večpredstavnem predvajalniku (Media Center).
Zapisovanje na plošče je dokaj prožno. Izberemo lahko več posnetkov, program pa naredi menuje DVD, v katerih vsak posnetek predstavlja svoje poglavje. Nastavimo lahko ime plošče, ne pa tudi imen posameznih poglavij. Če hočemo, program tudi natisne ovitek za škatlo za plošče DVD ali za klasično plastično škatlico za CD/DVD.
Po nekajdnevnem delu z Ion VCR 2 PC smo bili z njim izredno zadovoljni. Programska oprema je stabilna, zajem slike dober. Posnetki so seveda šumeči in s slabimi barvami, a krivec za to je tehnologija VHS. Zmotil nas je le čuden vpliv, ki ga je Ion imel na naš računalnik. Kadar je bil povezan, nismo mogli uporabiti nobene druge naprave USB, ker je računalnik vse prepoznal kot "neznana naprava". Ker pa med digitalizacijo raje puščamo računalnik na miru - in ker po končani digitalizaciji ni noben problem iztakniti kabla USB - nas to ni pretirano motilo.
Primere poskeniranih slik in digitaliziranih videoposnetkov smo objavili na priloženi plošči DVD. Nekaj nasvetov za obdelavo slik, zajetih z Ion VCR 2 PC, smo objavili tudi na našem blogu (blog.monitor.si).
ION VCR2PC
Kaj: Digitalizator kaset VHS.
Operacijski system: Windows XP in Vista, samo 32-bitna različica.
Izdeluje: Ion Audio, www.ionaudio.com.
Prodaja: Conrad, www.conrad.si.
Cena: 99 EUR.
Za: Cena, enostavnost, kakovost digitaliziranih posnetkov.
Proti: Moti druge naprave USB, omejitve pri izdelavi menujev DVD.