Digitalna ovčjereja

Poznate ljudi, ki uporabljajo Facebook, Twitter ali Second Life? Bom neposreden - po moje gre za ovce. Res, vsi aktivni uporabniki teh "fenomenov" po imenu socialna omrežja so navadne ovce. Pač digitalne, a še vedno ovce. Takšne, ki jih je mogoče s ščepcem soli voditi okoli po širnih planjavah interneta in izkoriščati za bolj ali manj pridobitne namene.

Kje naj začnem z razlago? Pošteno bi bilo začeti s Facebookom, saj se ta vse prepogosto trka po prsih in kaže na velikansko število uporabnikov in njihovih prispevkov. V življenju sem imel že vrsto debat na temo, zakaj je Facebook na dolgi rok vsem škodljiv, in očitno je res najbolje, da napravim kratek povzetek, ki ga bom lahko vsem "digitalnim težakom" ponudil v branje. Precej prepričan sem, da prav nihče izmed uporabnikov storitev omenjenega spletišča ni v CELOTI prebral pogodbe, ki mu jo le-to pomoli pred nos ob registraciji. Če bi jo namreč prebrali, bi brž kliknili gumb "Ne, hvala". Vsi si po zaslugi črednega nagona tako hitro želijo na ta "IRC s slikicami", da to že prav boli. Ker so tam njihovi prijatelji, (bivši) sošolci, znanci, neznanci in sploh cel kup kul ljudi. Pa igrice so. Vau. Kapo dol. Zvrhan koš argumentov, res. In ker bi v pomanjkanju lastne identitete v realnem življenju radi postali "kul persona" vsaj v njegovi digitalni različici, klikajo in nadlegujejo vse ljudi, katerih ime so bili kdaj slišali. Obenem na spletna mesta nalagajo svoje fotografije v bolj ali manj kočljivih položajih, jih še lepo opišejo in označijo druge ljudi na njih. S tem početjem si na dolgi rok v življenju zapirajo marsikatera vrata. Ugleden delodajalec bo po preverbi CV še v spletu pregledal zgodovino posameznika in ugotovil, da gre pravzaprav za narcisoida slabih živcev in pogostega pivca alkohola in/ali uporabnika drog. Na zavarovalnici bodo ugotovili, da poškodbe ni staknil v službi, temveč ob večerni dejavnosti, bolniško in odškodnino pa preživlja in porablja vse kje drugje kot doma. Povem vam: digitalni svet in sledi, ki jih puščamo v njem, bodo ob najbolj nepravem trenutku pokazale na nas, pomnite to. Da zadev, kot so bolj ali manj prikrito oglaševanje ter nevarnosti okužbe s črvi in trojanskimi konji, sploh ne omenjam - tam, kjer so gruče uporabnikov, ki so za povrh še lahke tarče, so tudi zlikovci, brez skrbi. Kaj je poleg že naštetega še zelo narobe s "Frisbukom" in njegovimi uporabniki? Predvsem to, da z vztrajnim novačenjem drugih uporabnikov, denimo mene, ki me to niti malo ne zanima, kradejo meni, sebi in še bogu čas. Skratka, grešijo. Še preden pa me napadete, češ kako lahko jaz, ki tega spletnega mesta in njegovih storitev sploh ne uporabljam, sodim o njem, pa tole v razmislek - tudi zdravniki zdravijo odvisnike od drog, a se sami ne fiksajo.

Že smo pri Twitterju. Nekateri bi radi sledili čvekam ali čivkačem ali karkoli so že ti samooklicani odvisneži od digitalne priljubljenosti? Zakaj že? Kaj imajo od tega? Hja, bore malo, pravzaprav nič. Le čas zapravljajo. Sam bolj cenim čas in elektriko, ki se porabljata pri pisanju tega prispevka, zato hitim naprej.

Ena stvar, ki me dobesedno jezi in žalosti hkrati, pa so slovenski blogi in blogerji. Toliko negativizma, hinavščine, sovraštva (do praktično vsega) zlepa ne najdemo nikjer drugje. Nihče ni popoln, vsi so slabi, le blogerji, ki vedno znova izpostavljajo nove in nove napake, so tisti pravi. In blogerji bi radi konec dneva bili ljudski novinarji. Lepo vas prosim, za novinarja so kljub vsemu potrebna določena znanja, pristop, predvsem pri iskanju in preverjanju, pa tudi pri podajanju informacij. To, da zlivajo gnojnico po vsem in vsakomur okoli njih, pač ne vodi nikamor. Še posebej zato, ker nihče ne pomete pred svojim pragom. In če se že komu uspe prebiti čez nekaj površno navrženih umotvorov v zvečine neslovenskem besedilu, potem ga ob branju komentarjev pritisne na wc. Bržkone zato, ker se prej ali slej začne četrtošolsko obračunavanje med piscem in bralci, konča pa z brisanjem vseh prispevkov drugače mislečih avtorjev. Da, to je slovenska blogerska scena, ki več kot ducata dobrih blogerjev (plačani blogerji seveda niso v tej kategoriji) žal ne premore. Večini drugih bi morali enostavno odvzeti dostop do interneta. Ljudska neumnost je namreč neomejena, zato preprosto ne bi smela prevladati v spletu (ustava in svoboda govora gor ali dol). Skrajni čas bi bil, da tudi pri nas uvedemo spletno policijo, da vsaj malce počisti nesnago s pašnikov, saj močno kazi podobo slovenskega spleta in nam nikakor ni v prid.

Naj na koncu zapišem še kako besedo o domačih forumih, kjer se vsi v predhodnih odstavkih zbrani osebki tudi zadržujejo (pogosto na več hkrati). Če tako kot jaz poznate stanje na forumih skoraj dve desetletji nazaj, potem vam je kristalno jasno, da smo v teh časih dosegli dno. Nekoč se je namreč na spletnih forumih dalo najti zares uporabne informacije, cilj uporabnikov je bila pomoč drug drugemu, pa čeprav se nikoli prej niso srečali, čeprav so bili v različnih mestih/regijah/državah/celinah ... Danes pa na forumih prevladuje smetenje takšnih in drugačnih tem, prepiri, žalostno, še slovenščina je kljub domačim domenam pogosto v manjšini. Slovenske spletne skupnosti so preprosto na psu.

Menite, da bo kdaj bolje? Sam v to močno dvomim. Še posebej zato, ker bo v igro (no, nekje je že) stopil interes kapitala in izdelovalcev, ki bodo v ta in nova družabna omrežja "infiltrirali" svoje "agente", ki bodo skrbeli za bolj ali manj neposredno promocijo njihovih izdelkov in storitev. In takrat bomo zares potrebovali zmogljive filtre in trdno voljo, če ne želimo postati zgolj manipulirane ovčice.

Sicer verjamem, da so družabna omrežja (in njihovi ponaredki, denimo Koornk) imela pozitiven namen, ne zgolj druženja, temveč tudi poenostavljen in bolj ciljan dostop do nekaterih informacij, a se je vse skupaj popolnoma izrodilo.

Upam, da se bodo vsi, ki se prepoznajo v zgornjih vrsticah, kdaj zamislili nad svojim spletnim početjem in bodo prej ali slej spoznali, da je treba graditi predvsem na realni in ne zgolj virtualni identiteti. Prva nas namreč spremlja zdaj in tu, pa če to želimo ali ne. In da, skupaj s "spletkarji" moramo živeti tudi vsi drugi. Zato morebiti ne bi bilo slabo, ko bi dejansko poskušali živeti. Realno.

Z novačenjem drugih uporabnikov, denimo mene, ki me to niti malo ne zanima, kradejo meni, sebi in še bogu čas. Skratka, grešijo.