Digitalne tablete za manjšo odvisnost od zdravil

Farmacija je že tradicionalno v vlogi gasilca, saj se osredotoča na zdravljenje simptomov bolezni, ne pa na zdravljenje vzroka. Tehnologija lahko vse to postavi na glavo.

Farmacevtska podjetja imajo že od odkritja prvih zdravil ključno vlogo pri zagotavljanju sodobnega zdravstvenega varstva, saj omogočajo obvladovanje posledic izčrpavajočih in življenjsko nevarnih bolezni. Pomen farmacije za družbo je bil jasno viden v času pandemije, ko je potekala tekma za razvoj cepiva proti covidu 19 in terapevtskih zdravil za zdravljenje njegovih simptomov. Tako kot digitalizacija spreminja vse vidike poslovanja podjetij, morajo tudi farmacevti prilagoditi svoj pristop, če želijo izpolniti spreminjajoča se pričakovanja potrošnikov. Vodilni v farmaciji zato že preusmerjajo svojo pozornost na rešitve farmacevtske informacijske tehnologije, ki jim bodo pomagale poslovanje prilagoditi novi družbeni realnosti.

Za industrijo in farmacijo

Nove tehnologije, kot so množični podatki in umetna inteligenca, revolucionarno spreminjajo farmacevtsko industrijo. In to praktično na vseh področjih, od interakcije pacienta z zdravstvenim sistemom do načina zdravljenja. Ker so te spremembe tako radikalne in vseobsegajoče, je za farmacevtska podjetja že sledenje velik izziv. Sploh v luči dejstva, da se inovacije pojavljajo neverjetno hitro, bistveno hitreje, kot je v preteklosti delovala panoga zdravstva in z njo tesno povezana farmacija. Velika farmacevtska podjetja s svojo okorno držo in z omejevalnim regulativnim okoljem s težavo sledijo tem spremembam. Novim, hitrejšim farmacevtskim zagonskim podjetjem zato uspeva posegati v ustaljeno okolje in načenjati konkurenco. Seveda imajo velikani iz sveta farmacije res globoke žepe, zato marsikatero – no, pravzaprav kar večino – zagonskih podjetij preprosto kupijo. Toda, kaj če se najde podjetje, ki bo s svojo tehnologijo in pristopom spremenilo področje zdravstvenega varstva in se ne bo ob prvi vrtoglavi številki prodalo zastarelemu velikanu?

Med novimi tehnologijami, ki bodo najverjetneje prinesle prebojne spremembe tudi v svet farmacije, sta 3D-tiskanje, ki se lahko uporablja za prilagajanje vsega, od zdravil do protez, in umetna inteligenca, ki že danes spreminjata način razvoja novih zdravil. Farmacevtska industrija mora najti načine, kako slediti tem spremembam in zagotoviti varen razvoj izdelkov. To bo zahtevalo nekaj novih pristopov, pri čemer tehnološka usposobljenost podjetij postaja vse pomembnejši konkurenčni dejavnik.

Farmakovigilanca

Tehnološki razvoj močno vpliva na t. i. farmakovigilanco, prakso preučevanja, obvladovanja in preprečevanja neželenih učinkov zdravil. Prav te podatke je mogoče zbirati na bolj napredne (beri: kompleksne) načine kot kadarkoli prej, na primer z uporabo mobilnih senzorjev za zbiranje biometričnih podatkov pacientov. Potem so tu algoritmi umetne inteligence, ki lahko farmacevtom pomagajo filtrirati ogromne količine teh podatkov in ugotoviti, kako farmacevtski izdelki, ki jih bolniki uporabljajo, dejansko vplivajo nanje – pozitivno in negativno.

Da bi še bolje razumeli, kako zdravila vplivajo na uporabnike, nekateri znanstveniki uporabljajo celo tehnologije, podobne sledenju signalom na družbenih omrežjih, s katerimi iščejo pogovore o izdelkih na spletu – različnih forumih, klepetalnicah in, kakopak, družbenih omrežjih. Farmakovigilanca je torej popolnoma znanstveno in procesno usmerjeno področje v farmaciji, ki je deležno hitrega razvoja in napredka. To je nenazadnje tudi nujno, saj tehnologije pomagajo proizvajalcem zdravil pri nadaljnjem in hitrejšem spremljanju varnosti bolnikov. Pomagajo tudi pri zmanjševanju stroškov in spodbujanju učinkovitosti z zmanjšanjem ročnega vnosa podatkov. Tehnologije obdelave naravnega jezika in prilagojeni algoritmi pa lahko farmacevtom pomagajo razvrščati množice podatkov in poiskati ustrezne informacije, kar zaposlenim prihrani ogromno časa.

Gre za inteligenten način iskanja, razumevanja konteksta in čiščenja podatkov, da se razvrsti tisto, kar je pomembno. Sistemi so lahko zasnovani tudi tako, da razumejo nujnost situacije in jo po potrebi stopnjujejo, če se pojavi težava. Inteligentno avtomatizirano spremljanje lahko poteka 24 ur na dan in pomaga zdravstvenim ter razvojnim ekipam, da se bolje odzivajo. Tehnologija tako pripomore k večji odzivnosti in učinkovitosti farmakovigilance. Vse naštete spremembe farmacevtom prinašajo povsem novo raven vpogleda v delovanje zdravil. Vloga IT v farmaciji zato postaja vse pomembnejša.

Kot znanstvena fantastika

Nekatere tehnologije, ki jih uvaja farmacevtska industrija, so vse bolj podobne scenarijem iz filmov znanstvenofantastičnega žanra. Virtualna resničnost se kaže kot tehnologija, ki bi lahko bila zelo dragocena za farmacevtsko industrijo. Zlasti jo je mogoče uporabiti za izobraževanje z vizualizacijo fizioloških procesov in modeliranjem spojin. Pomaga lahko tako pri poučevanju študentov in izobraževanju bolnikov kot tudi pri prepričevanju vlagateljev.

Številni koncepti, s katerimi se ukvarja farmacevtska industrija, so zapleteni, zato je lahko koristno vse, kar pripomore k razumevanju. Modeliranje konceptov v navidezni resničnosti je nekaj, kar je bilo doslej doseženo v znanstvenofantastičnih filmih z uporabo računalniško generirane grafike, v prihodnje pa bo verjetno postalo dejansko orodje v rokah znanstvenikov, ki se ukvarjajo z zdravili in zdravljenjem.

Tudi nanotehnologija in z njo povezana nanozdravila se še vedno zdijo bolj vizija znanstvene fantastike kot pa realnost. Saj ste verjetno že slišali za »filmski« scenarij, kjer bi v telo vnesli mikroskopske robote za dostavo zdravil, popravila poškodb ali spremljanje zdravja. Do tega je verjetno še zelo daleč, a se zdi vsako leto bolj dosegljivo in uresničljivo.

Digitalne tablete?

Tehnologije, kot so digitalne tablete, bi lahko pomagale spremljati zdravje pacientov zunaj kliničnega okolja. Ob njihovi pomoči bi dosegli izboljšano upoštevanje navodil jemanja zdravil (tako periodike kot odmerkov in količin), saj bi zdravniki vedeli, kdaj se pacienti ne držijo svojih režimov zdravljenja, prav tako pa bi lahko pomagalo pri že omenjeni farmakovigilanci s hitrejšim prepoznavanjem neželenih učinkov.

Tehnologija, ki prenaša povratne informacije o tem, kako se bolniki počutijo, lahko proizvajalcem zdravil pomaga razumeti dejansko učinkovitost njihovih izdelkov in pomaga pri odkrivanju stranskih učinkov, ki bi jih sicer morda spregledali. Lahko bi celo pomagala prepoznati nastajajoče težave in jih zaustaviti ali preprečiti njihovo stopnjevanje.

Nekaj je jasno: način razvoja zdravil se resno spreminja. V industriji razvoja zdravil se uporabljajo številne nove tehnologije, vključno z analizo velikih količin podatkov in obdelavo naravnega jezika za pridobivanje informacij iz raziskav. Morda bi največji preskok prinesle celo simulacije, ko bi človeške testne subjekte nadomestile simulacije. Enkrat, ko bo na voljo dovolj podatkov za pripravo kakovostnih in natančnih simulacij. To bi močno povečalo varnost preizkušanja zdravil, saj bi pomagalo odpraviti težave, še preden bi se zdravila prvič uporabila na ljudeh. S tem bi se močno zmanjšali tudi stroški medicinskih raziskav.

Spremembe v pristopih zdravljenja

Tehnologije, ki bodo posredovale med zdravnikom in bolnikom ter tudi med zdravili, lahko spremenijo odnose med bolnikom in zdravstvenim sistemom. Umetna inteligenca in klepetalni boti so že danes lahko »robotski zdravniki«, ki bolnikom nudijo zdravstvene nasvete – vsaj tako uspešno, kot to počno spletni forumi. Cilj je to tehnologijo pripeljati do točke, ko ne bi bilo več potrebno človeško posredovanje. S tem imamo seveda v mislih zdravnika in lekarnarja. Z izboljšanjem varnosti podatkov bi lahko bolnikom omogočili varen dostop do lastne zdravstvene dokumentacije, zaradi česar bi lahko bili ti bolj proaktivni pri svoji zdravstveni oskrbi. Napredno spremljanje jemanja zdravil bo omogočilo boljše vpoglede v to, kako zdravljenje vpliva na posameznika. Ko bo vzpostavljena povratna zanka, pa bodo farmacevti prejeli povratne informacije o (ne)delovanju zdravil.

Razlogov za tehnološki optimizem glede zdravljenja in zdravil je veliko. Treba pa se je zavedati, da tehnologija sama po sebi prinaša tudi večje tveganje. Bo umetna inteligenca res pravilno prepoznala simptome bolnika in mu predpisala ustrezno zdravljenje? Bo avtomat za izdajo zdravil res deloval stoodstotno zanesljivo, saj bi bile morebitne napake lahko za nekatere paciente usodne? Odprtih vprašanj je več, kot je odgovorov.

Stroko pa skrbi tudi odnos bolnikov do zdravja. Druga in tretja ali četrta, predvsem pa spletna mnenja so lahko tudi zdravju škodljiva. Z »internetnimi doktorji« opolnomočeni pacienti neredko tvegajo (več), pred čimer jih zdravstvene ustanove običajno poskušajo zaščititi. Bolj kot so bolniki obupani, bolj so dojemljivi za drugačne »čudodelne« rešitve. Strokovnjaki so tako vedno bolj zaskrbljeni zaradi t. i. garažnih laboratorijev in biotehnologije po pristopu »naredi si sam«, saj razočarani pacienti poskušajo sami razvozlati svoje zdravstveno stanje, pogosto tudi s tveganimi postopki, ki jih farmacevtska industrija in zdravstvo ne podpirata.

Farmacija mora zato prevzeti vlogo zagovornika odgovornih praks in razumne uporabe nove tehnologije. Hitre spremembe in hiter napredek novih tehnologij bodo verjetno zelo močno vplivali tudi na farmacijo, ki se že danes spreminja v vedno bolj konkurenčno okolje. Še celo tisti, ki delajo v tej panogi, si težko predstavljajo vse spremembe, ki jim bomo priče v zgolj desetletju. Zdravstveni boti in avtomati za izdajo zdravil so šele začetek ...