Divx v (vsako) dnevno sobo!

Pred leti so bili samostojni predvajalniki DivX redkost na trgu - večina izdelovalcev se je namreč izogibala temu "piratskemu" video formatu. Ti časi so že zdavnaj mimo, danes se podjetja ne morejo več izogniti podpori Divx.

Kodek DivX je nastal leta 1998, ko sta Francoz Jérome Rota in Nemec Max Morice razstavila Microsoftov kodek MPEG-4 Version 3 in sestavila "DivX ;-) 3.11". Kodek DivX, katerega zadnja generacija nosi že številko 6, je postal nadvse priljubljen ob prelomu tisočletja, ko so računalniški navdušenci ustvarili množico orodij, s katerimi so prekodirali komercialne DVDje in jih nato nezakonito razširjali. Zaradi tega se je DivXa še dolgo časa držal sloves "piratskega" kodeka in so se mu večja podjetja na daleč izogibala. Vendar se zaradi neznanske priljubljenosti kodeka, ki je vmes dobil še svojo odprtokodno senco - XviD, to stanje ni obdržalo prav dolgo. Dansko podjetje Kiss Technology je leta 2002 prvo predstavilo predvajalnik DVD, ki je podpiral tudi predvajanje DivX - ostalo je, kot pravijo, zgodovina.

Zlati Monitor

Odločitev o tem, kateri predvajalnik ali snemalnik nas je najbolj prepričal, ni lahka, saj večina modelov ponuja podobno kakovost. Precejšnjo vlogo igra tudi cenovni razred, saj nekateri predvajalniki za višjo ceno ne ponujajo dovolj. Med 14 predvajalniki se je v nižjem cenovnem razredu najbolj izkazal Xoro HSD 8410, saj za svojo ceno ponuja veliko število vmesnikov in podpira veliko različnih avdio in video formatov - drugi, sicer primerljivi predvajalniki so tudi več kot dvakrat dražji. V višjem cenovnem razredu pa kraljuje KiSS DP-600, ki praktično ne pozna video ali avdio formata, ki ga ne bi zmogel predvajati. Vsekakor pa je pri njem največ vredna posebnost možnost povezave v domače omrežje in predvajanje datotek neposredno iz domačega računalnika.

Snemalnike smo preizkusili le tri, zato pri njih nismo podelili zlatega Monitorja.

Danes je trg zasičen s predvajalniki DVD, ki so sposobni prikazati datoteke v formatu DivX. V resnici ni podprt le sam DivX, temveč tudi njegove alternative - najbolj znana sta XviD in Windows Media Video. A medtem ko je XviD podprt vsepovsod, kjer je podprt DivX, to ne velja za Windows Media Video - za zdaj je možno datoteke v tem formatu predvajati le s peščico predvajalnikov.

Predvajanje

Predvajalniki DivX pa seveda ne predvajajo le teh "računalniških" zapisov. Kot običajni predvajalniki DVD so sposobni predvajati veliko različnih formatov - vsi podpirajo zapise tako na DVDjih kot na CDjih, zapisljivih ali tovarniških. Iz preteklosti je ostala predvajalnikom DVD tudi podpora ploščam VCD in SVCD, vendar je ponudba vsebine v tej obliki bolj ali manj že usahnila. Gre za video, kodiran v MPEG-1 in MPEG-2, same plošče pa so CDji in ne DVDji. Zaradi manj prostora je video bolj stisnjen in zato slabše kakovosti kakor na DVDjih. Smrtni udarec so jim zadali prav samostojni predvajalniki DivX, ki lahko na plošči CD ponudijo bistveno boljšo kakovost.

Predvajalniki DVD pa ne predvajajo le videa - prav vsi so sposobni predvajati vsaj nekaj avdio formatov. Med njimi so zagotovo avdio CDji in datoteke MP3. Slednjim se večinoma pridružijo tudi datoteke Windows Media Audio, podpora katerim je tako precej bolj razširjena kot njihovi video sestri WMV. Predvajanje drugih kodekov pa je zaenkrat žal bolj izjema kot pravilo - tu in tam se pojavlja le še Ogg Vorbis. Za zdaj predvajalniki DVD večinoma tudi ne podpirajo visokoločljivostnega videa (z redkimi izjemami, od katerih eno predstavljamo v okvirčku). Kljub temu da so datoteke DivX v visoki ločljivosti čedalje bolj razširjene, pa očitno še ni prišel čas zanje, saj jih zna od vseh predvajalnikov na preizkusu predvajati le eden.

Snemanje

V zadnjem času so tudi snemalniki DVD vedno cenejši, zato postajajo dostopnejši širšemu krogu ljudi. Tako smo preizkusili tudi tri snemalnike. Večinoma se razlikujejo po tem, v kakšnem formatu lahko snemajo na kakšne nosilce. Format zapisa je večinoma še vedno MPEG-2, vendar pa je čedalje več snemalnikov, ki so sposobni snemati v formatu MPEG-4 oziroma predvsem v odprtokodnem formatu XviD. Še večjo izbiro pa imajo izdelovalci med nosilci, na katere lahko shranjujemo svoje posnetke. Najprej sta tu oba zapisljiva in prepisljiva formata DVDjev: DVD+R/RW in DVD-R/RW. Pogosto se ob njima pojavi tudi malo manj priljubljeni format DVD-RAM, zadnje čase pa vse bolj tudi dvoslojne različice zapisljivih DVDjev. Zelo priljubljeno pa postaja tudi snemanje na vgrajeni disk, saj z njim dobimo osrednje domače skladišče raznih avdio in video vsebin brez potrebe po menjavi nosilcev.

Mimogrede, snemanje je ponavadi omejeno na lastne posnetke, ker ima večina snemalnikov zaščitni mehanizem, ki naj bi nam preprečil neavtorizirano snemanje zaščitenega gradiva in nam s tem preprečil kršenje avtorskih pravic. Vendar, kot že toliko zaščitnih mehanizmov doslej, tudi ta ni nezlomljiv in za večino teh zaščit je že na voljo "rešitev".

Vmesniki

Pri izbiri predvajalnika DVD so zelo pomembni tudi vmesniki, ki omogočajo priklop predvajalnika na televizor ali projektor. Iz preteklosti nam ostaja veliko število različnih video vmesnikov, med katerimi lahko izbiramo. Začnimo z najbolj priljubljenim video vmesnikom v Evropi - Scart. Ta omogoča združitev različnih signalov v en priključek in tako zmanjša število potrebnih kablov - taka je vsaj osnovna zamisel. Scart je večinoma najosnovnejši priklop, saj ima le stereo analogni avdio signal in kompozitni ali RGB video signal. Kompozitni in RGB video vmesnik sta analogna načina prenosa informacije o sliki v enem signalu, novejši pa je (še vedno) vmesnik S-video, ki sliko deli na dva signala: svetlost in barvo. S-video poleg tega tudi ne prenaša zvoka po istem kablu. Podobno razdeli informacijo o sliki na dva ali več signalov tudi komponentni video vmesnik.

Tudi pri avdio vmesnikih ni vse enostavno. Najosnovnejši avdio vmesnik, ki ga ima vsak predvajalnik, je stereo analogni avdio vmesnik. Kot pove že ime, vmesnik razdeli zvok na dva signala, ki ustrezata levi in desni polovici prostora. Naslednji vmesnik je 5.1 analogni avdio vmesnik, ki ga uporablja veliko zvočniških sistemov, ki so danes razširjeni po domovih. Vmesnik ni tako razširjen, kot bi pričakovali, večinoma se predvajalniki DVD zadovoljijo s stereo analognim vmesnikom in koaksialnim digitalnim avdio vmesnikom. Slednji je eden izmed dveh načinov prenosa digitalnega avdio signala (S/PDIF) v avdiovizualnih napravah - drugi, ki je tudi v več predvajalnikih, je optični digitalni avdio vmesnik.

Vsi ti vmesniki pa naj bi bili v prihodnosti nadomeščeni z enim - HDMI. HDMI je popolnoma digitalni vmesnik za sliko in zvok na domačih avdiovizualnih napravah. Na našem preizkusu ga je imelo že kar nekaj naprav.

Visokoločljivostni večpredstavni vmesnik

Visokoločljivostni večpredstavni vmesnik oziroma HDMI, kot ga bolj poznamo, je v zadnjih letih vse pogostejši na video komponentah in tudi v osebnih računalnikih. HDMI je popolnoma digitalni avdio-video vmesnik, ki zmore prenašati nestisnjen posnetek pri hitrosti, višji od 10 Gb/s. Vmesnik naj bi čez čas popolnoma nadomestil starejše vmesnike, kot so koaksialni, Scart, kompozitni in komponentni video, ter VGA in DVI računalniške video vmesnike.

Pri vmesnikih HDMI na večini predvajalnikov DVD v resnici ne gre za to, da bi bili predvajalniki sposobni predvajati visokoločljivostni video, temveč le za to, da je te predvajalnike mogoče priključiti na sodobne televizorje, ki večinoma že imajo vhod HDMI. Večina predvajalnikov tako prekodira video nizke ločljivosti v HD format za predvajanje. Prvi pravi visokoločljivostni predvajalniki se tako obetajo šele s prihodom večjega števila predvajalnikov blu-ray in HD DVD.

Oblikovanje in grafični vmesnik

Predvajalniki se seveda razlikujejo tudi po zunanjosti. Marsikdo se zadovolji s predvajalnikom, ki mu je vizualno bolj všeč, pa četudi nima vseh možnih funkcij - zanima ga le, kako bo nekaj videti v njihovem domu. Tega se seveda zavedajo tudi izdelovalci. Predvajalniki so zato vedno manjši in lepše oblikovani. Včasih oblikovanje vpliva tudi na ceno, da je kar naenkrat nerazumljivo visoka. Vsekakor ni nič narobe z lepšimi komponentami, le zato ne smejo biti manj uporabne.

Tu je še vprašanje glasnosti - predvajalniki DVD znajo biti nesramno glasni. Pri nekaterih je to že tako kritično, da zmanjša užitek ob ogledu kakega filma.

Grafični vmesnik je pri večini predvajalnikov podoben. Kljub temu moramo biti pazljivi nanj, saj so pri nekaterih predvajalnikih (in še posebej snemalnikih!) menujske strukture prav neobvladljive in nam lahko povzročijo precej sivih las. Pri nekaterih predvajalnikih je menujski sistem poleg tega še precej počasen. Veliko je odvisno tudi od oblikovanja daljinskega upravljavca - če je oblikovan dobro, boste do bolj rabljenih funkcij prišli s čim manj klikanja gumbov. Zna pa se seveda zgoditi, da boste zaradi prezahtevnih akrobacij po tipkah izgubili voljo do ogleda filma.

Podnapisi in nadgrajevanje

Medtem ko je bilo včasih nujno v splet po modificirano programsko opremo za predvajalnik DivX, saj so nam zaslon ob ogledu "Divxov" namesto naših šumnikov krasile kakšne povsem neustrezne črke, pa danes to večinoma ni več potrebno. Vsi preizkušeni predvajalniki, razen dveh, so imeli ustrezno podporo slovenskim znakom v podnapisih. Tistima, pri katerih šumniki niso delovali, pa to težko zamerimo, saj sta še iz časov, ko je bilo to bolj izjema kot pravilo. Vsekakor pa sta tudi ta dva po nadgradnji na novejšo uradno programsko opremo spregovorila po slovensko.

Da, vsi predvajalniki na preizkusu podpirajo nadgradnjo programske opreme. To opravimo zelo preprosto: z uradne spletne strani izdelovalca prenesemo datoteko z najnovejšo programsko opremo, jo zapišemo na zapisljivi CD ali DVD in ga vstavimo v predvajalnik - ta nato večinoma brez zapletov nadgradi programsko opremo. Ni pa napak preveriti, ali je morda na voljo kakšna alternativna programska oprema, ki odpravi katero od nadležnih težav predvajalnika. Večinoma je to velikost podnapisov - ti so namreč pri nekaterih predvajalnikih prav neznatni. Dodatna prednost alternativnih programskih oprem je ponavadi tudi odprava regijske zaščite predvajalnika, ki jo imajo prav vsi primerki.

Prvi visokoločljivi

Med preizkusom smo v uredništvo dobili tudi enega prvih samostojnih predvajalnikov HD DVD, Toshibin HD-XE1. Predvajalniki HD DVD so na trgu že kakšno leto, a takega s podporo polni HD sliki, torej ločljivosti 1080p, pri nas doslej še ni bilo.

Na zadnji strani masivnega kovinskega ohišja se skriva kopica izhodov. Najprej omenimo HDMI 1.3, sledijo še obvezna kompozitni in S-video, dvo- in šestkanalni avdio izhod ter optični in koaksialni avdio izhod. Za morebitno nadgradnjo programske opreme sta na voljo dvojni USB 2.0 vmesnik in omrežni vmesnik, s katerim se lahko prek predvajalnika priključimo v splet in imamo tako dostop do interaktivnih podaljškov nosilcev HD DVD.

Ko vstavimo plošček (omislili smo si film v formatu HD DVD), se začne skrivnosten postopek, ki se do trenutka, ko na zaslonu zagledamo sliko, razvleče na skoraj poldrugo minuto. Nekaj manj časa traja, če prižgemo napravo z že vstavljenim diskom. A čakanje se splača; slika je fantastično kristalna, za pravi izkoristek predvajalnika je seveda nujen tv s podporo 1080p, za užitek v polnem barvnem spektru pa naj ima še vhod HDMI 1.3. Ne pretiravamo, če rečemo, da si boste vse filme, ki ste jih doslej že videli, z užitkom ogledali še enkrat.

Še nekaj besed o formatih, ki jih naprava prepozna: kajpada bo HD-XE1 odlično nadomestil vaš stari predvajalnik DVD, prepoznal bo tudi glasbene CDje, toda ne tudi formatov MP3 in WMA. Na ogledovanje zaprašene zbirke filmov DivX in Xvid pa lahko pozabite. Toda potem, ko si boste enkrat ogledali film v formatu HD DVD, jih boste tako ali tako zavrgli ...

Dare Hriberšek

Dodatni "sladkorčki"

Nekaj predvajalnikov ponuja kupcem še kaj posebnega. Največkrat so to še novi vmesniki za priklapljanje naprav. KiSSov predvajalnik tako ponuja omrežno povezavo, s katero lahko dosežete avdio in video datoteke, shranjene v osebnih računalnikih v omrežju in ne le na CDjih in DVDjih. Zanimivo je le, da si tega še vedno ni omislilo več izdelovalcev, saj bo v prihodnosti verjetno prav to tisto, kar bo prodajalo predvajalnike. Nekaj predvajalnikov se ponaša s priključkom USB - tega lahko uporabimo za predvajanje datotek s ključka USB ali celo z zunanjega diska. Tu so seveda tudi bralniki raznih pomnilniških kartic, prek katerih si lahko ogledamo še sveže družinske fotografije.

Kaj torej kupiti?

Pri tem vprašanju moramo vedno pomisliti na naše potrebe in finančne zmožnosti. Vsi predvajalniki omogočajo uživanje v filmih DivX na televizorju, a po precej različnih cenah. Pri tem pa sploh ni nujno, da dražji model višjo ceno nadomesti z več funkcijami ali boljšo kakovostjo. Preden se odločimo za nakup, moramo vedeti, kaj potrebujemo. Predvsem to velja za vmesnike, saj večinoma več vmesnikov pomeni višjo ceno - in če ravno ne potrebujemo nujno priključka HDMI, je bolje kupiti nekaj cenejši model brez njega. Enako velja za podporo različnim formatom - če smo do zdaj potrpeli brez datotek v formatu Ogg Vorbis, potem je varno staviti, da bomo tudi poslej. Pri osnovnem predvajanju datotek DivX, XviD in MP3 se bolj ali manj vsi predvajalniki odrežejo dobro. Pa tudi, če imamo dovolj denarja, se velja spomniti, da najdražji model ni nujno najboljši.

Kako smo preizkušali

Največjo vlogo pri ocenjevanju predvajalnikov in snemalnikov je imela njihova zmožnost predvajati čim več avdio in video formatov. S preizkušanjem predvajanja datotek različnih formatov smo skušali ugotoviti, ali navedbe izdelovalcev v specifikacijah držijo. Večinoma se je izkazalo, da navedeni podatki držijo - med preizkušenimi predvajalniki in snemalniki vseeno ni bilo velikih razlik, vsi bolj ali manj podpirajo enake formate.

Druga pomembna lastnost predvajalnikov in snemalnikov je število vmesnikov, ki jih imajo za komunikacijo z drugimi napravami. Tu so že bile večje razlike - od števila in vrste vmesnikov je najbolj odvisna cena predvajalnika ali snemalnika. Nekaj časa smo namenili tudi oblikovanju predvajalnikov in snemalnikov ter enostavnosti njihove rabe. Pri nekaterih je bila očitna tudi precejšnja glasnost delovanja. Pomemben je seveda tudi prikaz slovenskih znakov v podnapisih, pri čemer se na žalost niso najbolje odrezali vsi predvajalniki. Vse ugotovitve smo zbrali v opisih in v tabeli.

KiSS

Eden izmed največjih predvajalnikov na preizkusu je predstavnik danskega podjetja KiSS, DP-600 (mimogrede, KiSS je v Ciscovi lasti). Na prvi pogled predvajalnik deluje nekoliko škatlasto in ne najbolj privlačno, vendar ta vtis hitro zbledi, ko vidimo, kaj ta "škatla" dejansko ponuja.

Najprej je tu združljivost s praktično vsemi video formati - brez težav zna predvajati tako standardne video DVDje kot tudi razne različice DivX, XviD in WMV, pa tudi vsebine HD. Poleg tega se zna kot edini predvajalnik na testu povezati v domače omrežje, tako žično kot brezžično, in predvajati datoteke, ki so na disku vašega računalnika.

Za tako predvajanje je treba v računalnik naložiti KiSSovo programsko opremo PC Link, stvar pa deluje tudi z uporabo Windows Media Connecta. Predvajanje video datotek iz računalnika deluje presenetljivo zanesljivo tudi z brezžično povezavo - razen v primeru vsebin HD predvajanje deluje brez značilnih kockastih napak. Edina pomanjkljivost omrežne povezljivosti je odsotnost podpore UPnP (Universal Plug and Play), tako da je sodelovanje z eksotičnimi napravami (npr. omrežnimi diski NAS) omejeno. Predvajalnik se lahko prek interneta poveže tudi s tako imenovanimi storitvami KiSS Online. Prek njih imate dostop do več tisoč postaj internetnega radia in še nekaterih drugih storitev - med njimi je tudi elektronski tv vodič, ki pa pri nas nima prave uporabnosti.

DP-600 poleg omrežne povezljivosti odlikuje tudi vmesnik USB. Prek njega lahko na predvajalnik priključite vse, od ključev USB, zunanjih diskov pa celo do raznih digitalnih fotoaparatov - predvajalnik jih bo pravilno zaznal in vam omogočil dostop do vsebine na njih. Predvajalnik ponuja tudi množico drugih vmesnikov - Scart, kompozitni in komponentni video, S-video, HDMI, stereo in 5.1 analogni avdio ter koaksialni in optični digitalni avdio priklop.

Menujski sistem DP-600 vizualno ni najbolj privlačen, vendar omogoča enostaven dostop do vseh funkcij predvajalnika brez pretiranega klikanja po daljinskem upravljalniku. Edino, kar bi mu lahko zamerili, je občasno kar dolgo nalaganje nekaterih funkcij. Nadgradnja programske opreme predvajalnika je enostavna - možno jo je izvesti prek CDja in DVDja ali kar prek omrežne povezave. DP-600 je dober predvajalnik, ki ga najbolj odlikuje možnost omrežne povezave, vendar to nekoliko skazi visoka cena.

KiSS DP-600

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Da.

Cena: 396,39 EUR.

Za: Brezžična in žična omrežna povezava.

Proti: Cena, ni UPnP.

LG

LGjeva predstavnika na preizkusu sta oba hkrati tudi snemalnika z vgrajenim diskom. Modela RH188HS in RH200MHS sta skoraj enaka - razlikujeta se po nekaj dodatnih funkcijah, ki jih ima močnejši model. Tako sta si različna po velikosti vgrajenega diska - RH188HS ga ima 160 GB, RH200MHS pa 250 GB. RH200MHS se poleg tega lahko pohvali še z bralnikom pomnilniških kartic.

Obema pa je skupno obilje preostalih vmesnikov - večina jih je obojestranskih - tako so tu vhodni in izhodni Scart, vhodni in izhodni antenski priključek, vhodni in izhodni kompozitni video ter stereo avdio vmesnik. Poleg tega imata oba snemalnika tudi izhodne vmesnike za HDMI, S-video, komponentni video ter koaksialni in optični digitalni avdio izhod. Predvajata standardne avdio in video formate: DVD, DivX, XviD, MP3 in WMA. Snemata pa lahko oba na DVD+/-R/RW, dvoslojne DVD+R ter DVD-RAM plošče, poleg tega imata oba, kot že omenjeno, za snemanje na voljo tudi vgrajena diska. RH200MHS lahko za snemanje uporablja tudi pomnilniške kartice. Snemamo lahko celo v formatu XviD, kar pomeni, da lahko pri ločljivosti 640 × 480 pik na diska shranimo kar 168 (RH188HS) oziroma 258 ur (RH200MHS) video gradiva. Posnetke lahko s snemalnikoma celo urejamo. Menujska struktura in upravljanje predvajalnika sicer nista najboljša, vendar zadostujeta. Za prikaz slovenskih znakov v podnapisih je potreben nekoliko zapleten poseg v nastavitve, vendar snemalnika v celoti podpirata naše znake. Omogočeno je seveda tudi nadgrajevanje programske opreme.

Cenovno LGjeva snemalnika seveda nista primerljiva z običajnimi predvajalniki - nista pa tudi najdražja. Glede na to, kar ponujata, sta zelo konkurenčna.

LG RH188HS

Tip: Snemalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 329,5 EUR.

Za: Cena, snemanje na disk.

Proti: Ni 5.1 analognega avdio vmesnika.

LG RH200MHS

Tip: Snemalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 499 EUR.

Za: Cena, snemanje na disk.

Proti: Ni 5.1 analognega avdio vmesnika.

Onkyo

Onkyo DV-SP404E je predvajalnik srednjega cenovnega razreda. Sposoben je predvajati večino video formatov razen Microsoftovega WMV. Zanimivo je, kako predvajalnik prikaže vsebino plošč CD ali DVD - poznamo namreč dva načina predvajanja: predvajanje video datotek in, ločeno, še predvajanje zvočnih datotek in slik. To je nekoliko moteče, saj se mora uporabnik že vnaprej odločiti, katere datoteke bi rad predvajal.

Predvajalnik ima težave s predvajanjem videa z višjimi bitnimi hitrostmi, poleg tega ne zna predvajati vsebin MPEG-4 v visoki ločljivosti, in to kljub temu, da ima vmesnik HDMI. Od drugih vmesnikov je najopaznejša odsotnost 5.1 analognega avdio vmesnika. Slika in zvok sta sicer kakovostna, vendar ima predvajalnik eno veliko napako - zvok, ki ga oddaja vrteča se plošča DVD, je kar glasen, tako da lahko pokvari ogled filma ali poslušanje glasbe. Predvajalnik brez težav predvaja slovenske znake, vendar je za to potrebno spreminjanje nastavitev, to pa ni najbolj ugodno. Predvajalnik je mogoče tudi nadgrajevati z novimi različicami strojne programske opreme (ta je na voljo v spletu), in sicer prek CD-Rja. Onkyov predvajalnik ima enako programsko opremo kot nekateri Pioneerjevi predvajalniki, tako da lahko uporabite tudi to. DV-SP404E se večinoma dobro obnese pri predvajanju vsebin, slika in zvok sta dobra, a vse to ne odtehta predvajalnikovih napak, predvsem pa kar visoke cene.

Onkyo DV-SP404E

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 209 EUR.

Za: Kakovostna slika in zvok.

Proti: Cena, glasen mehanizem, nadgradnja ni podprta, ni 5.1 analognega avdio vmesnika.

Panasonic

Panasonicova predvajalnika DVD-S42 in DVD-S52 se med seboj ne razlikujeta pretirano. Oba podpirata enak nabor formatov, tako video kot avdio (dražji predvajalnik podpira tudi zapisovanje na dvoslojne DVDje, cenejši pa ne), ponašata se z zelo kakovostno sliko in zvokom. Največje razlike med njima so v številu vmesnikov, ki jih ponujata. S42 ponuja le omejen nabor vmesnikov: Scart, kompozitni in komponentni video izhod in le stereo analogni ter koaksialni digitalni avdio izhod. Najočitnejša je odsotnost 5.1 analognega avdio izhoda. Tega poleg drugih ponuja S52, med drugim pa tudi še S-video, HDMI ter optični digitalni avdio izhod. Menujska struktura je pri obeh predvajalnikih enaka - enostavna in hitra. Obilico možnosti spreminjanja nastavitev omogoča že kar daljinski upravljalnik, ki je pri obeh predvajalnikih enak, vsekakor pa so menuji za osnovne nastavitve priročni in primerni tudi za najbolj nezahtevne uporabnike. Predvajalnika na primer brez posebnega nastavljanja prikažeta pravilne znake v slovenskih podnapisih za datoteke DivX.

Nadgradnja programske opreme predvajalnikov je enostavna - vse, kar potrebujete, je datoteka z novo različico, ki jo lahko najdete v spletu, posnamete na CD-R in vstavite v predvajalnik. Preostalo napravi opravita brez dodatnih vprašanj. V spletu lahko prav tako najdete izboljšane različice programske opreme.

Lepo oblikovana Panasonicova predvajalnika sodita nekako v srednji cenovni razred. Omogočata sicer dovolj, a se da podobno dobiti za manj denarja, če pa se odločate med njima, je za nekaj več denarja precej bolje opremljeni DVD-S52 boljša kupčija.

Panasonic DVD-S42

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 84 EUR.

Za: Kakovostna slika in zvok.

Proti: Ni 5.1 analognega avdio vmesnika.

Panasonic DVD-S52

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 149 EUR.

Za: Kakovostna slika in zvok, vmesnik HDMI.

Proti: Ne predvaja vsebin HD.

Philips

Philipsov predvajalnik DVP3040 sodi v nižji cenovni razred, nabor funkcij je temu ustrezen. Slika in zvok sta dovolj kakovostna, le pri predvajanju datotek DivX ali XviD se lahko pojavi preskakovanje. Podpore Windows Media Videu nima. Prav tako predvajalnik ne zna predvajati visokoločljivostnih datotek MPEG-4, a za to tako ali tako nima primernega vmesnika. DVP3040 ima namreč le običajne Scart, kompozitne in komponentne video vmesnike ter stereo analogni in koaksialni digitalni avdio vmesnik. Tudi tu ne bodo prišli na svoj račun uporabniki s 5.1 zvočniškimi sistemi, saj predvajalnik nima izhoda zanje. Predvajalnik je dokaj enostavno upravljati, menuji so pregledni in dostopni. Podpira podnapise s slovenskimi znaki za datoteke DivX, vendar šele po nastavitvi in ne samodejno. Pri izbiri filma z DVDja z več datotekami je treba določiti, kateri podnapisi naj se uporabijo, kljub temu da so poimenovani enako kot video datoteka. Tu pride do izraza počasnost predvajalnika, saj se video datoteke nalagajo kar nekaj časa. Nadgrajevanje programske opreme je urejeno podobno kot pri drugih predvajalnikih, v spletu je na voljo tudi nekaj modifikacij, ki odpravijo nekatere težave, predvsem preskakovanje slike pri predvajanju datotek DivX in XviD.

Drugi Philipsov izdelek na preizkusu je eden izmed treh snemalnikov DVD, ki smo jih preizkusili. Philips DVDR3380 kot predvajalnik ponuja manj kot DVP3040 - podpira manj formatov in ima manj vmesnikov. Vsekakor to ne zmanjša veliko njegove uporabnosti. Kot snemalnik lahko namreč snema na plošče DVD+R/RW in DVD-R/RW v štirih različnih kakovostih - v visoki kakovosti na ploščo spravimo eno uro gradiva, v standardni dve uri, v VHS kakovosti štiri ure, v tako imenovani CHS kakovosti pa šest ur. Prek antenskega ali vhodnega Scart vmesnika lahko na Philipsov snemalnik priključimo televizor ali kak drug predvajalnik video posnetkov in te snemamo na plošče DVD. Snemalnik omogoča tudi časovno programirano snemanje - na enostavni način s časom začetka in konca snemanja ali pa z uporabo sistemov VPS ali ShowView (to pri nas ne pride v poštev). Cena snemalnika je primerljiva z nekaterimi srednjecenovnimi predvajalniki, kar je pohvalno.

Philips DVP3040

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 54,99 EUR.

Za: Cena.

Proti: Preskakovanje pri predvajanju datotek DivX ali XviD, počasnost.

Philips DVDR3380

Tip: Snemalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 225,29 EUR.

Za: Cena, možnost snemanja.

Proti: Premalo podprtih formatov in vmesnikov.

Pioneer

Pioneerjevi predvajalniki DV-393, DV-490V in DV-696AV so v osnovi enaki oz. vsaj zelo podobni. Osnovni DV-393 se ponaša le s skromno izbiro vmesnikov: Scart, kompozitni ter komponentni video izhod in stereo analogni ter koaksialni digitalni avdio izhod. DV-490V osnovnemu naboru doda še vmesnik HDMI, DV-696AV pa še podporo DVD Audiu in SACD ter dodatne vmesnike (S-video, 5.1 analogni avdio ter optični digitalni avdio vmesnik). Predvajalniki predvajajo večino formatov, tako kot drugi cenovno primerljivi predvajalniki, znova pa ni podpore WMV in datotekam OGG avdio. Prav tako Pioneerji ne predvajajo visokoločljivostnih (HD) video datotek in so precej počasni.

Pioneerjevi predvajalniki uporabljajo enako programsko opremo kot zgoraj opisani Onkyo DV-SP404E in zaradi tega trpijo za podobnimi težavami: ločena načina predvajanja MPEG-4 in MP3/JPEG ter slovenski podnapisi, ki so na voljo šele po spremembi nastavitev. Nadgrajevanje programske opreme je omogočeno na običajni način, v spletu pa je kar nekaj modificiranih različic. Vsi trije predvajalniki so oblikovani podobno, privlačno, so cenovno ugodni za to, kar ponujajo, vendar počasnost in neintuitivna menujska struktura pokvarita vtis o njih.

Pioneer DV-393

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 84,96 EUR.

Za: Cena.

Proti: Počasnost, slaba menujska struktura.

Pioneer DV-490V

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 121,39 EUR.

Za: Cena, vmesnik HDMI.

Proti: Počasnost, slaba menujska struktura.

Pioneer DV-696A

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 171,87 EUR.

Za: Cena, veliko vmesnikov.

Proti: Počasnost, slaba menujska struktura.

Sony

Sonyjeve predvajalnike odlikuje odlično oblikovanje in kompaktnost, tudi cenovno so za priznano blagovno znamko razmeroma ugodni. No, vse vendarle ni v zunanjosti. Modela DVP-NS36 in DVP-NS37 sta praktično enaka - po dolgotrajnem brskanju po internetu je postalo očitno, da je edina razlika med njima možnost pomnjenja mesta, na katerem smo prekinili predvajanje za šest različnih DVDjev oziroma CDjev, kar premore model NS37. Predvajalnika predvajata standardni nabor formatov, podprta nista le Microsoftova formata (WMV in WMA). Poleg tega predvajalnika ne prepoznata različnih formatov na enem DVDju oziroma CDju - če so na nosilcu tudi video datoteke, predvajalnika ne bosta ponudila možnosti predvajanja avdio datotek. Podobno skromna sta pri ponudbi vmesnikov: tu je le Scart, kompozitni video in stereo analogni ter koaksialni digitalni avdio vmesnik. Predvajalnika samodejno podpirata slovenske podnapise, vendar je tipka na daljinskem upravljalniku, ki jih prikaže, nekoliko neprepoznavna. Menujska struktura je na splošno precej zapletena in ne pretirano pregledna. Nadgradnja programske opreme je omogočena, vendar nam v spletu ni uspelo najti njenih novejših različic, niti kakih modificiranih različic.

Precej dražji model DVP-NS76H ima bolj ali manj enak seznam pomanjkljivosti. V Sonyju so mu dodali le večje število izhodnih vmesnikov - poleg zgoraj naštetih so tu še HDMI, S-video, komponentni video izhod in optični digitalni avdio izhod. Nekoliko preseneča odsotnost 5.1 analognega avdio izhoda, saj ima predvajalnik vse druge. Tudi ta predvajalnik, kljub temu da ima vmesnik HDMI, ne zmore prikazovati videa v visoki ločljivosti.

Sony DVP-NS36

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 90 EUR.

Za: Zunanjost.

Proti: Cena, skromen nabor vmesnikov, slaba menujska struktura.

Sony DVP-NS37

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 90 EUR.  

Za: Zunanjost.

Proti: Cena, skromen nabor vmesnikov, slaba menujska struktura.

Sony DVP-NS76H

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 155 EUR.  

Za: Veliko vmesnikov, zunanjost.

Proti: Cena, ni 5.1 analognega avdio vmesnika.

Waitec

Waitecov predvajalnik Vision-SLX je najmanjši, najkompaktnejši predvajalnik na testu. Kljub temu jim je v Waitecu uspelo vgraditi vanj pravo bogastvo vmesnikov. Ima Scart, kompozitni in komponentni video izhod, S-video, 5.1 analogni avdio izhod ter oba digitalna avdio izhoda, koaksialnega in optičnega. Edini vmesnik, ki manjka, je HDMI, vendar predvajalnik tako ali tako ne podpira predvajanja HD vsebin, tako da ta pomanjkljivost ni tako problematična. Veliko večja pa je težava s podnapisi - ti so premajhni in slabo berljivi, najhuje pa je, da predvajalnik ne zna pravilno prikazati slovenskih znakov. To je sicer mogoče popraviti z nadgraditvijo programske opreme predvajalnika, postopek je opisan v navodilih, a večina preostalih predvajalnikov slovenske podnapise podpira brez potrebe po nadgrajevanju, tako da ta pomanjkljivost na Waitecov predvajalnik meče slabo luč. Predvajalnik podpira podoben nabor formatov datotek kot drugi na testu, slika in zvok sta dobra, upravljanje predvajalnika pa precej enostavno. Cena sicer ni najnižja, vendar je primerna za predvajalnik s toliko funkcijami.

Waitec Vision-SLX

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 132,4 EUR.

Za: Veliko vmesnikov, zunanjost.

Proti: Slovenski znaki v podnapisih šele po nadgradnji.

Xoro

Xorova predvajalnika se med seboj precej razlikujeta. Xoro HSD 2100 je starejši predvajalnik, ki mu do boljše uporabnosti manjka še precej. Predvajalnik sicer predvaja veliko formatov datotek, vendar ne vseh - na preizkusu je imel na primer težave s predvajanjem DivX datoteke različice 3, novejše različice je predvajal brez težav. Vmesnikov ima za svojo ceno veliko, manjka le HDMI, a to ni kritično, saj predvajalnik ne zmore predvajati visokoločljivostnih datotek. HSD 2100 ima tudi vmesnik USB, ki omogoča predvajanje vsebine s ključa USB. Podobno kot Waitecov predvajalnik moramo tudi Xoro HSD 2100 nadgraditi, preden lahko uporabljamo podnapise s slovenskimi znaki; to je precejšnja pomanjkljivost. Nadgradnja je sicer enostavna, nove različice programske opreme pa so na voljo večkrat, a še vedno je to eden izmed le dveh predvajalnikov na testu, ki brez nadgradnje ne podpirata slovenskih znakov. Predvajalnik je poleg tega precej glasen - celo tako zelo, da je to moteče pri predvajanju.

No, Xoro HSD 8410 večino teh pomanjkljivosti nadoknadi. Predvaja tako standardne DVDje kot različne DivXe in XviDe, poleg tega pa tudi avdio format, ki ga večina drugih predvajalnikov ne - Ogg Vorbis. Tudi HSD 8410 pa ne zna predvajati visokoločljivostnih datotek, čeprav ima vmesnik HDMI. V primerjavi s HSD 2100 mu je dodan še vmesnik VGA in bralnik pomnilniških kartic, predvajalnik pa je tišji in brez potrebe po nadgradnji podpira slovenske znake v podnapisih. Tudi grafični vmesnik in upravljanje predvajalnika je precej enostavnejše kot pri starejšem bratu. Popis prednosti zaokrožuje lično oblikovanje in kompaktnost - vse to pa za ceno, ki niti ni toliko višja od cene HSD 2100.

Xoro HSD 2100

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 46,49 EUR. 

Za: Cena, veliko vmesnikov.

Proti: Glasnost, slovenski znaki v podnapisih šele po nadgradnji.

Xoro HSD 8410

Tip: Predvajalnik DVD/DivX.

Možnost predvajanja HD vsebin: Ne.

Cena: 73,39 EUR.

Za: Cena, veliko vmesnikov, oblikovanje.

Proti: Ne predvaja vsebin WMV in HD.