Do denarnice prijazen Android
Pri izbiri telefona so pomembni videz, nujna dobra strojna opremljenost, zahtevana programska inovativnost. Naštete zahteve se ne spremenijo niti, ko iščemo pravi kompromis med ceno in kakovostjo. Operacijski sistem Android se lahko pohvali z marsičim, obenem pa ima nekaj, česar zasledovalci še dolgo ne bodo imeli. Izbiro. Morda želimo telefon zgolj za telefoniranje, morda se bomo z njim ukvarjali noč in dan ter stopili na strme bregove korenskega dostopa, med Androidi bomo našli, kar iščemo. Kljub omejenemu proračunu.
Telefonov z operacijskim sistemom Android je res veliko. So najrazličnejših oblik, zmogljivosti in vrednosti. Tudi v nižjem cenovnem segmentu je izbire dovolj. Ker pametnega telefona navadno nimamo samo za klicanje in pisanje sporočil, je pred odločitvijo o nakupu treba dobro premisliti, zakaj napravo potrebujemo. Bomo z njo veliko časa prebili v svetovnem spletu? Se navdušujemo nad digitalnimi vsebinami, glasbo, filmi? Igramo igre? Čim pomembnejše je za nas področje, tem več pozornosti mu moramo nameniti pri izbiranju. Strojna opremljenost je poglaviten filter marsikatere odločitve. Zavedati se moramo, da vse zmožnosti pametnega telefona z nizko ceno bržkone ne bodo delovale brezhibno. Zagovorniki nakupa dražjih modelov izpostavljajo višje prihranke ob vezavi na ponudnika telefonije, zaostalost operacijskega sistema in slabo opremljenost poceni telefona. Res se ob vezavi na mobilnega ponudnika splača vzeti dražji model, ki bo obenem imel najboljšo strojno opremo in najnovejšo različico operacijskega sistema Android, a je vezava hkrati hitro dvorezen meč, kupljeni model pa bo tako ali tako za časa trajanja podpisane pogodbe postal telefon nižjega razreda. Argumenti proti nakupu poceni telefonov z operacijskim sistemom Android, ki so veljali v preteklosti, so pozabljeni. Včasih so bili zasloni teh naprav opremljeni z mrtvimi pikami, mizerno ločljivostjo in slabo zaznavo dotika s prsti. Danes je kakovost večja in zlahka zadovolji tako manj kot tudi bolj zahtevne uporabnike.
Izbira
Če denar ni težava, seveda tudi mi svetujemo nakup telefona najvišjega cenovnega razreda. Kot pri vseh stvareh, ga najverjetneje preplačamo, a v zameno dobimo model z vsemi zmožnostmi, ki bodo delovale, kot se spodobi. Včasih so bili to telefoni s precej osiromašeno strojno opremljenostjo, zmožno zgolj osnovne funkcionalnosti, zato je bil gornji nasvet edini pravi. Danes so cenejši Androidi povečini telefoni, v marsičem izenačeni z večjimi brati tako po izvajanju programskih priboljškov kot po opremljenosti z najrazličnejšimi tipali in večjedrnimi procesorji. Zmogljivost ponujene strojne opreme najlaže izmerimo z uporabo. Najbolje je, če pri domačem testiranju pozabimo na preizkusne programe in si na telefonu ogledamo kakšen film, zavrtimo glasbo, zaženemo aplikacijo in odigramo zanimivo igro. Kako se naprava nanje odzove, določi razred njene zmogljivosti. Telefoni nižjega ranga imajo slabši procesor, manj delovnega pomnilnika in starejšo različico operacijskega sistema. Če denarja ni, se tudi med njimi najde naprava, ki bo zadovoljila manj zahtevnega uporabnika. Šele v srednjem razredu, ko je procesor navit čez 1 GHz in ima vsaj 512 RAMa, telefonu pripada pamet v imenu. Na tržnici Google Play se nam odklene nemalo prej zakritih aplikacij in iger, s katerimi docela opremimo mobilnega spremljevalca. Nad srednjim razredom so naprave visokega razreda, ki se iz dneva v dan izboljšujejo, a ostajajo pri isti ceni, kar pomeni, da včerajšnji prvaki drsijo po lestvici navzdol. Podobno se dogaja pri Applovih telefonih, kjer je iPhone 4 že precej poceni, čeprav še zdaleč ne gre za slab telefon. Da bi obdržali konkurenčnost pred starimi, a sedaj cenejšimi modeli, izdelovalci nove srednje modele nenehno bogatijo. Ne preseneča, da imajo nekateri že večjedrne procesorje, GB delovnega pomnilnika, spodobne kamere, razširljivost s karticami microSD in mnoštvo tipal. Spodobna opremljenost in nizka cena naredita iz poceni telefonov idealno izbiro za zelence med razvijalci. Začetniki bodo s poceni telefonom pokrili širši spekter ciljnih naprav, saj večina uporabnikov nima najdražjega pametnjakoviča na trgu. Če bo njihova aplikacija delovala v slabšem stroju, je velika verjetnost, da tudi na dražji napravi ne bo preglavic z njo. Obenem jim ne bo žal vloženega denarja, če se bo čez mesec ali dva izkazalo, da Googlov operacijski sistem ni prava platforma zanje. Za vse velja, da je najmanj opravičljiva naložba v višji razred, saj se cene modelov v njem najhitreje nižajo.
Še eden izmed pomembnih filtrov pri izbiri kateregakoli telefona je avtonomija baterije. Logično bi bilo, da najdražje naprave lastniku omogočijo najdaljši čas med dvema polnjenjema, vendar ni vedno tako. V telefonih visokega razreda se sicer res znajdejo največje baterije, a zaradi potratne strojne opreme ne pomenijo počasnejšega praznjenja naprave. Večji zaslon, ločljivost in hiter procesor zahtevajo svoj davek v obliki energijskega soka, zato se cenejši Androidi z dražjimi tekmeci lahko kosajo. Tudi materiali, iz katerih so cenejše izbire narejene, se izboljšujejo. Res gre povečini še vedno za plastiko, a pri novejših modelih daje večji občutek trdnosti. Izdelovalci se trudijo cenejše modele po oblikovanju približati celotni liniji izdelkov, zato so videti bolje kot v preteklosti.
Preoblečene različice
Največja težava, na katero smo ob sicer spodobnih napravah naleteli, je zaostalost operacijskega sistema. Gingerbread (Android 2.3) leta 2013 ni več sprejemljiv. V prid Androidu 2.3 sicer govorijo manjša poraba pomnilnika, varčnejše delo s procesorjem in posledično daljša življenjska doba baterije, a se nam hitro stoži po zmožnostih četrtega Androida. Boljši uporabniški vmesnik, delo z imeniki, lebdeči pomočniki poljubnih velikosti, priročnejša tipkovnica, globlji stiki in spodobna kamera prevladajo, zato zahtevamo nadgradnjo. Izdelovalci so v nadgrajevanju telefonov počasni. V času pisanja članka je na svetu le deset odstotkov telefonov z operacijskim sistemom Android, ki imajo nameščeno posodobitev Jelly Bean. Če se srca velikanov ob bogatejših modelih omehčajo, pa trdosrčnost za cenejše telefone ostaja. Odgovorni so skopi celo z obljubami. Razlogov za izostanek nadgradnje priljubljenega modela cenejšega razreda je vedno več, od premalo RAMa do števila jeder na procesorju. Številni razlogi nakazujejo, da nekaj smrdi. Zakaj lahko Sony svoje telefone posodablja, medtem ko Samsung misli, da je za plitvejše žepe še vedno najboljši Gingerbread? Ali pa, zakaj ima prijatelj s korenskim dostopom na enakem telefonu novejšo različico Androida, čeprav izdelovalec trdi, da zanj posodobitev ni možna? Ljubiteljska skupnost, ki za telefone z Androidom kuje prilagojene operacijske sisteme, je izdelovalce že mnogokrat postavila na laž.
Na cenejših telefonih z Androidom pa ne zaostajajo le različice operacijskega sistema, temveč smo v nemalo primerih prikrajšani tudi za svežo preobleko izdelovalca. Kljub temu da je za razvoj zadolžen Google, je Android odprt, zato si ga večja imena prilagodijo po svoje. Uporabniškega vmesnika vajeni uporabnik le stežka menja izdelovalca telefona, saj se preobleke med seboj razlikujejo kot žen(sk)e v meni. Uporabniški vmesnik je eden glavnih razlogov za uspeh posameznega modela. Cilji takega predrugačenja so predvsem želja po večji prijaznosti do uporabnika, povečanje funkcionalnosti posamezne naprave ter lepšanje operacijskega sistema. Preobleka posameznega izdelovalca daje napravi svojevrsten pečat, ki ga marsikdo ne bi menjal za nič na svetu. Samsung ima TouchWiz, HTC Sense, LG Optimus, Sony Timescape in tako naprej. Ljubitelji Samsunga na primer ne marajo okraskov, obenem pa ne morejo živeti brez enostavnega izbiranja telefonskih številk, odlične tipkovnice in napredne prilagodljivosti. TouchWiz je grafično podoben osnovnemu Androidu, a doda precej lastnih prijemov v obliki aplikacij in lebdečih pripomočkov. Slabost Samsungove preobleke je že od nekdaj strojna zahtevnost. Sistem se slabo odziva, zatika in spregleda marsikateri dotik. Na močnejših napravah je TouchWiz dozorel in naštetih slabosti (skoraj) ni več, na cenejših Androidih, sploh na tistih z različico TouchWiz 3.0, pa je še vedno precej problematičen.
Podobnega vezanja uporabnikov nase si želijo tudi tekmeci. HTC stavi vse na videz, zato je Sense daleč najlepša preobleka, znana predvsem po lebdečih pripomočkih fantastičnega videza. Timescape podjetja Sony je prijetna na pogled in prijazna do bistrega uma. Ponuja vrsto privlačnih okraskov in intenzivno prilagodljivost. Uporabniški vmesnik je preprost in enostavno oblikovan. Lebdeči pripomočki so uporabni. Žal je preobleka premalo optimizirana in to se pozna na dolgoživosti baterije. S težavo se spopadajo (skoraj) vsi telefoni podjetja Sony. LGjev Optimus je v silni želji pregorel in pomeni korak nazaj. Z njim ICS postane spet Gingerbread. Za vse velja, da je za maksimalno izkoriščenost naprave priporočljiva odstranitev okraskov z začetnega zaslona.
Korenski dostop
Ob pregledu poceni telefonov z Androidom, ki smo jih našli na slovenskem trgu, se nam je stožilo po operacijskem sistemu brez navlake. Ena od rešitev je nakup katerega od starejših Nexusov. Zanje Google vedno poskrbi, da so hitro nadgrajeni in je izkušnja do potankosti enaka zamisli razvijalcev. Drug pristop je korenski dostop. O tako imenovanem "rootanju" smo že večkrat pisali, v kontekstu današnjega članka pa naj izpostavimo nekaj razlogov za tako početje. Najbolj očiten je, da se s korenskimi pravicami najlaže znebimo programske opreme, s katero izdelovalec upočasni delovanje poceni naprave. Omislimo si lahko hitrejši ROM ali navijanje procesorja, ki iz telefona iztisneta še zadnji atom moči. Na napravo s korenskim dostopom lahko namestimo vrsto nepogrešljivih programov, ki so nam drugače nedostopni. Lep zgled je Titanium Backup, brez katerega si življenja z Androidom skorajda ne znamo več predstavljati. Za posodabljanje Androida s korenskim dostopom skrbimo sami, saj ljubiteljska skupnost novo nadgradnjo posvoji precej hitreje od izdelovalcev mobilnih naprav. S programi in postopki, ki so dostopni le korenskim uporabnikom, povečamo avtonomijo baterije in telefon, kupljen z vezavo, odklenemo za vse ponudnike telefonije pri nas. Priporočljivo je, da pri izbiranju telefona preverimo postopek korenjenja. Nepisano pravilo je, da se telefoni zvenečih imen lažje vdajo.