Doba peskovnikov je tu!

Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.

RSS ali Really Simple Syndication je tehnologija, ki omogoča naročanje na vire podatkov posameznih spletnih mest, ki jih nato lahko uporabnik prebira in ureja z enega mesta. Znamenita oranžna ikona, ki označuja RSS tokove podatkov, je tako pomenila prvi poseg v urejanje vsebine, ki se prilagaja posameznemu uporabniku. Tako se je uporabnik lahko naročil samo na določene tipe informacij in s tem pospešil dostavo relevantne vsebine, hkrati pa se izognil neprestanemu klikanju in preverjanje nove vsebine, saj ga je bralnik RSS tokov na nove vsebine opozoril sam.

Potem pa je tudi splet zajela evolucija in ga nadgradila na famozno različico 2.0. Kar naenkrat hitrost informacij ni bila dovolj, informacije je bilo treba tudi socializirati, oziroma jih vmestiti v določene skupnosti uporabnikov. Nastali so spletni agregati vsebin.

"Spletni agregati se od klasičnih RSS zbiralnikov vsebin razlikujejo predvsem po kriteriju odprtosti do uporabniške skupnosti," pojasnjuje Vasja Veber, direktor podjetja FM Virtual, ki se med drugim ukvarja tudi s spletnimi skupnostmi v Sloveniji, "saj so zbiralniki informacij, kot je na primer Google Reader, namenjeni posameznemu uporabniku, agregati, kot je na primer Digg, pa vsej javnosti oziroma vsem spletnim uporabnikom."

S tem se strinja Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, ki se ukvarja s kontekstualnim oglaševanjem. "Tako bralniki RSS tokov kot blogerski in novičarski agregati so v svojem bistvu agregati, razlika je predvsem v tem, da pri enih vir informacij določa uporabnik sam, pri drugih pa je ta seznam vnaprej določen; načeloma je obširen in je prosto javno dostopen. Agregati so smiselni, kadar imajo neko funkcionalnost, ki uporabniku predstavlja dodano vrednost. Recimo, na kateremkoli slovenskem agregatorju spletnih dnevnikov lahko na hitro preverimo, kaj se dogaja v naši ljubi državici. Možno je tudi na hitro pobrskati po dnevnikih, ki jih sicer ne prebiramo. Na zasebnih seznamih bralnikov RSS tokov pa sledimo točno določenim piscem in to ima tudi veliko prednosti."

Digg, oče agregatov

S spletnimi agregati je namreč uporabnikom prepuščena tudi vloga urejanja vsebin oziroma nagrajevanja kakovostnih vsebin. "Najbolj znan agregator na svetu je Digg, okrog katerega se je razvila večmilijonska množica ljudi, ki vsebine objavljajo in rangirajo," še dodaja Veber, "hkrati pa se znotraj spletnega mesta razvija razprava o posameznih povezanih člankih in to spletnemu mestu dodaja kvalitativno vrednost."

"Teoretična prednost agregatov je predvsem t. i. folksonomičnost urednikovanja," se strinja Barbara Kvas, urednica duri E-demokracija.si, ki se ukvarja z agregiranjem novic iz sveta spletne participacije v politično-odločevalskih procesih, "poudariti pa je treba predvsem to, da za funkcioniranje agregatov potrebuješ aktivno maso ljudi, konsenz okrog pomembnih spletnih mest in zavedanje o moči uporabnika, ki lahko določa pomembne medijske teme." Kvasova veliko stopnjo odsotnosti participacije pripisuje medijskim navadam uporabnikom, "ki so načeloma navajeni na pasivno vlogo konsumpcije medijskih vsebin, niso pa navajeni, niti pripravljeni, na odločanje, razporejanje in navsezadnje ustvarjanje medijskih vsebin." Kvasova še ocenjuje, da je poglavitna napaka agregatov, da poskušajo zadostiti čim večjemu številu obiskovalcev in zaradi tega pozabljajo na kakovost vsebin. "Sama agregatov načeloma ne uporabljam, saj je na enem mestu zbrano preveč vsebine, hkrati pa ni nikakršnih vzvodov urejanja. Od slovenskih agregatov spremljam samo Drugi Svet, ki se edini v Sloveniji trudi uredniško urejati prispevke in jih tako urejene ponuja uporabnikom. Raje imam RSS tokove blogov, ki so mi ljubi," še dodaja Kvasova.

Agregati se ločijo tudi po načinu urejanje vsebine. Večina agregatov prispevke ureja po datumu padajoče, nekateri pa poleg časovne komponente upoštevajo tudi glas ljudstva in priljubljenost posameznega prispevka.

Spletno mesto Digg je nastalo konec leta 2004 in v nekaj letih prevzelo vodilno vlogo v globalnem spletnem prostoru vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki. Besedica "Digg" namiguje na izkopavanje dobrih zgodb iz že prej omenjene spletne solate, ki ji ni videti konca, uporabniki pa s pomočjo nagrajevanja dobrih zgodb urednikujejo na spletnem mestu, ki ima trenutno slabe tri milijone registriranih uporabnikov, na mesec pa spletno mesto obišče več kot petindvajset milijonov uporabnikov z vsega sveta.

Pred letom dni pa so avtorji spletnega mesta Digg naleteli na prvo večjo težavo. Neki uporabnik je namreč objavil šifrirne ključe za ploščke HD DVD, s katerimi je lahko vsakdo "odklenil" vsebine, zapečene na ploščkih HD DVD, in tako prebil zaščito. Industrijski lobi je pritisnil na avtorje spletnega mesta Digg in njegovega voditelja, Kevina Rosa, ki se je na začetku odločil, da bo povezave na članek sproti brisal, to pa je povzročilo upor večmilijonskega občinstva.

Kevin Rose se je na koncu opravičil in priznal zmoto cenzure ter uporabnikom dovolil objavo spornih povezav. "V preteklosti smo odstranjevali povezave, ki so kazale na pornografijo, spletne strani z ilegalno avtorsko vsebino in podobno," je Rose takrat zapisal v svojem spletnem dnevniku, Digg The Blog. "V tem primeru pa smo se morali odločiti, ali bomo tvegali zaprtje spletnega mesta ali pa bomo razočarali naše uporabnike. Po burnem odzivu smo se odločili za prvo."

Zelo podoben agregat je Reddit, ki pa ni dosegel priljubljenosti in prepoznavnosti agregata Digg. Tudi tu lahko prispevke razvrstimo po različnih kategorijah, za njih glasujemo, oziroma jih komentiramo. Konceptualno sta si agregata tako zelo podobna, razlikujeta se predvsem po priljubljenosti in videzu.

Kako je pri nas

V Sloveniji so se agregati razcepili na zbiranje klasičnih (novinarskih) novic in agregate, ki so se usmerili v spletne dnevnike. Med prvimi je agregiranje novic več medijskih duri ponudil iskalnik Najdi.si, ki trenutno novice pobira z dvaintridesetih različnih slovenskih spletnih duri. Na blogerski sceni sta najbolj aktivna dva agregata, Slovenski spletni dnevniki in Blogorola, ki agregirata po več tisoč slovenskih blogov.

Kljub vsemu se agregata kljub podobnosti virov med seboj zelo razlikujeta. "Agregat SloBlogi deluje tako, da spremlja spletne dnevnike in zbira prispevke ob pomoči virov RSS/Atom, ki jih obiskovalci prijavijo v agregat," pojasnjuje avtor Robert Klinc. "Pri tem je zelo pomemben podatek to, da spremljajo samo tiste spletne dnevnike, ki so jih obiskovalci sami dodali, pri čemer si kot avtor pridržujem pravico, da katerega od prijavljenih blogov tudi zavrnem." V zbirko je trenutno vpisanih dobrih 1500 spletnih dnevnikov.

Pri Blogoroli gre za aktivno iskanje vsebin. "Blogorolin agregat a.k.a. ItsyBitsySpider je večnitni javanski program, zgrajen na predelanih knjižnicah Rome, ki neprekinjeno sledi spremembam v spletnih dnevnikih," razlaga Gregor Fras, odgovorni urednik duri Blogorola.com. "Če uporabnik uporablja t. i. ping, se osvežitev zgodi pasivno, ko je sprejet, v nasprotnem primeru pa Itsy aktivno poizveduje po vsebini na neki interval, samo poizvedbo pa izvaja v več pogojnih korakih, s katerimi preprečuje pretirano obremenitev strežnikov, v katerih so blogi. Celotno zbirko, v kateri je okrog 3000 spletnih dnevnikov, v povprečju obide v manj kot desetih minutah," še dodaja Fras.

Dober križanec med blogerskim agregatom in agregatom klasičnih novic so duri Izklop.com. Delujejo zelo podobno kot spletne duri Digg.com, saj uporabnikom omogočajo registracijo uporabniškega imena, s katerim nato uporabnik objavlja zanimive povezave, kljub temu pa ne gre za urejanje prispevkov z glasovanjem. Čeprav je prispevkov malo, se lahko Izklop pohvali z več deset tisoč uporabniki, ki sodelujejo pri oblikovanju vsebinskega dela.

Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, to povezuje s pomanjkanjem kritične mase uporabnikov. "Za participacijo obiskovalcev je potrebna predvsem njihova kvantiteta. Lahko potegnemo korelacijo med številom ocen in pretokom obiskovalcev," meni Strehar in nadaljuje, "da v Sloveniji pretočnost agregatorjev ni ravno visoka, saj je obiskovalcev (pre)malo, hkrati pa naši agregati niso usmerjeni v razporejanje prispevkov v spletu po ocenah, temveč po času. Če ocene ne igrajo vloge, potem jih nihče ne jemlje resno in se nihče ne ukvarja z njimi," še meni Strehar.

S tem se strinja Andraž Tori, tehnični direktor podjetja Zemanta, ki se ukvarja s semantičnim spletom. "Slovenija je enostavno premajhna," je prepričan Tori, hkrati pa vidi še eno težavo. "Koncept Digga je zelo tehničen in ozko usmerjen," nadaljuje, "in da bi v Sloveniji dobili kritično maso, da bi sploh popularizirali ta fenomen agregiranja in ocenjevanja prispevkov, hkrati pa si zaenkrat ne znamo predstavljati, kako bi agregiranje novic na enem mestu vplivalo na spletna mesta, ki si trenutno konkurirajo."

Da v slovenskem spletnem prostoru participacije ni, oziroma je zelo omejena, se strinja tudi Jugoslav Petković, direktor podjetja Domenca in sodelavec pri projektih GlasujZame in Simpatije. "Res ne vem, zakaj je aktivnega sodelovanja na durih tako malo," se čudi Petković, "vsaj če sklepam iz projektov, ki smo jih izpeljali z ekipo Blogorole; med drugim smo med zadnjimi predsedniškimi volitvami z glasovalnim mehanizmom opremili stališča aktualnega predsednika države, Danila Tűrka, pa je tudi tam svoje mnenje z glasovanjem izrazilo presenetljivo malo ljudi." Petković ugiba, "ali ni morda zapletenost mehanizmov, s katerimi lahko posamezni uporabniki objavljajo svoje povezave oziroma ocenjujejo določene prispevke, tisto, kar onemogoča, da bi se ocenjevanje in povezovanje bolj razširilo tudi med uporabniki spleta."

V Sloveniji je trenutno večje število agregatov, ki se vsak po svoje trudijo biti prijazni in priljubljeni. Poleg že omenjenih blogerskih agregatov je v zadnjem času zaslediti predvsem povečanje agregatov, ki se ukvarjajo z zbiranjem vseh mogočih novic iz vseh mogočih virov. Vsi imajo zelo podoben vmesnik, vsi pa so si tudi zelo podobno zanimivi in nezanimivi. "Fenomen agregatov je zelo povezan z enostavno tehnologijo, ki je potrebna za zagon," meni Tori, "saj z agregatom avtorji na poceni način dobijo vsebine, po možnosti še uporabnike, promet, ki prihaja z iskalnikov, oglasi na takih agregatih pa se ti zelo hitro obrestujejo."

Veliko število agregatov, tako po svetu kot tudi v Sloveniji, Tori pripisuje navdušenju nad tehnologijo. "Tako po svetu kot tudi v Sloveniji je opaziti isti trend - ko tehnologija postane enostavna in dostopna, se zgodi poplava poskusov, kako s to tehnologijo hitro in veliko zaslužiti," pojasnjuje Tori, ki ocenjuje, "da v Sloveniji ni nič več ali nič manj poskusov agregiranja vsebin kot v tujini."

Gostje se strinjajo, da so agregati samo začetek urejanja vsebin v spletu. Težava agregatov je dodana vrednost, se strinjajo, Strehar pa nadaljuje, da pogreša "bolj pameten sistem urejanja, ki bi mi glede na mojo zgodovino in zgodovino mojih prijateljev podajal bolj relevantne članke, da bi lahko jaz bolje izrabljal svoj čas. To, da se bo spletna vsebina prilagajala tistemu, ki jo bo gledal, je nekaj, na kar bi stavil kot "the next big thing" v spletu, in to je ravno tisto, kar bodo lahko ustvarili agregati spletnih vsebin."

Kaj prinaša prihodnost? Katere lastnosti opredeljujejo dober agregat, ki bo vzdržal in premagal druge podobne projekte? Enotnega odgovora ni, Andraž Tori pa ima nekaj nasvetov: "Ljudje si po moje ne želijo golih agregatov, temveč nekaj, kar je že bolj podobno klasičnemu mediju," meni Tori. "To pomeni, da na neki način že filtrira vsebine, ki se nabirajo na njem. Potem je zelo pomembna kritična masa, ki daje vsebinam ažurnost, pomemben pa je tudi izbor vsebin."

"V prihodnosti bodo bolj kot agregati priljubljeni filtrati," ocenjuje Jugoslav Petković, "saj ti samo agregiranje vsebin ne pomaga dosti." Težavo Petković vidi predvsem v uporabniški izkušnji, "kjer ti pri agregatih program omogoča samo to, da imaš vse informacije na enem mestu. To ti pri samem konzumiranju informacij ne pomaga kaj dosti, saj se moraš čez novice kljub vsemu prebiti sam, programska oprema pa ti pri kontekstu ni v veliko pomoč."

Nekakšni filtrati so prisotni že danes in sicer gre za nišno usmerjene agregate, ki se ukvarjajo s točno določeno temo oziroma agregirajo vire, ki so zelo ozko usmerjeni. Eden izmed takih slovenskih agregatov je Bloger.si, ki se ukvarja predvsem s fenomenom spletnih tehnologij. "Tematika, ki jo pokriva bloger.si, je ozka in malo zastopana v slovenski blogosferi. Problematično pa je še posebej zato, ker je strogo tematskih spletnih dnevnikov pri nas samo za ščepec," opozarja upravnik agregata, Gašper Vidovič, sicer tudi pisec dnevnika Morphix, v katerem se ukvarja s podobnimi temami.

Vidovič je agregat sprogramiral na ključne besede, "agregat pa tako med izbranimi spletnimi dnevniki samodejno filtrira prispevke, ki vsebujejo določene ključne besede (splet, blog, design, seo, web 2.0, google, skupnost, flickr in druge). Tehnično delovanje med drugim podpira storitev Yahoo! Pipes," pojasnjuje Vidovič, ki še dodaja, da ima Slovenija preveč splošnih spletnih agregatov, "sploh zato, ker je slovenska blogosfera žal zelo majhna in nekvalitetna."

Poleg nepreglednega števila agregatov v Sloveniji se velikokrat pojavlja vprašanje ciljne publike, ki naj bi ji bili ti agregati namenjeni. "Namen Blogorole je tudi in predvsem odkrivati in izpostavljati kvalitetne vsebine, ki nastajajo v blogosferi, in jih ponuditi širši javnosti," pojasnjuje Fras, Klinc pa namen svojega agregata Slovenski blogi razlaga z navdušenjem nad samim projektom. "SloBlogi so moj osebni ljubiteljski projekt, sem imel pa tako z njim kot zaradi njega predvsem 'probleme' in stroške, koristi so bile le posredne (spoznal sem silno veliko zanimivih ljudi). Danes je njihov namen predvsem raziskovalne narave, vzdržujem pa ga zaradi dobrega odziva in ker me to trenutno še veseli."

Zaenkrat lahko tako ugotovimo, da se na področju agregatov spletnih vsebin odvija veliko pionirskih projektov, ki preskušajo teren in skušajo uveljaviti moč občinstva, pri tem pa se srečujejo s številnimi ovirami, ki jih postavlja neizkušenost in neizobraženost. Ali bodo šli po poti neuporabne novitete ali pa bodo postali temeljni del urejanja medijskih vsebin na svetu, bo povedal čas. In uporabniki.

Digg združuje večmilijonsko občinstvo, ki s pomočjo tega agregata opozarja na smešne, spregledane in aktualne novice.

Tudi v Sloveniji se dogajajo eksperimenti agregatorjev novic, vendar pa zaenkrat nimajo večjega uspeha.

Poleg splošnih agregatov poznamo tudi specializirane agregate, ki si izberejo ozko področje agregiranja.

V Sloveniji je v zadnjem času zaslediti predvsem povečanje števila agregatov, ki se ukvarjajo z zbiranjem vseh mogočih novic iz vseh mogočih virov. Vsi imajo zelo podoben vmesnik, vsi so si tudi zelo podobno zanimivi in nezanimivi.

Poleg nepreglednega števila agregatov v Sloveniji se velikokrat pojavlja vprašanje ciljne publike, ki naj bi jim bili ti agregati namenjeni.