Doba po PC-jih

Prvič po dolgih letih prevlade lahko ugotovimo, da se morda zdaj resnično bliža doba, ko osebni računalniki PC ne bodo več prevladujoče računalniško sredstvo. Prehod na novo platformo (oziroma, še bolje, platforme) ne bo hiter, toda glede na zadnje dogajanje v industriji je kar nekako težko verjeti, da bi se povsem vrnili na stara pota. PC ne bo izginil, a bo v prihodnje zgolj ena od možnih platform. To je seveda dobro, saj s tem lahko pridejo v ospredje sveže ideje in inovacije.

Mit o osebnih računalnikih PC je že tako star, da se danes skoraj komaj spomnimo njegovih začetkov. Navezava Intel-Microsoft je bila dolga leta nekaj tako samoumevnega, da je bilo včasih že kar težko razmišljati onkraj teh okvirov. Združljivost z arhitekturo x86 je rdeča nit vseh dosedanjih generacij PCjev, a hkrati največja cokla za nadaljnji razvoj, za konkurenco, ki bi spremenila pravila igre. V vseh teh letih so to poizkušali mnogi, uspelo pa ni skoraj nikomur.

Toda včasih je treba razmeroma malo, da se stvari spremenijo. Po drugi strani bi lahko tudi zapisali, da so PCji začeli spodnašati sami sebe. Velikani so v luči lastnega uspeha, pa tudi iskanja združljivosti z vsem, kar je nastalo od osemdesetih let naprej, spregledali, da se časi spreminjajo. Zgodili so se tablični računalniki, pametni telefoni, internetni tv terminali. Vse našteto PCje danes naslavlja zgolj posredno, v Microsoftu bi temu rekli PC partnerji. Toda v resnici so to resni konkurenti, ki se bodo kmalu iz partnerjev spremenili v nasprotnike. Ali pa se to že dogaja.

Poglejmo, denimo, Applov iPad. Nekateri mu tudi pravijo povečani telefon iPhone, kar ni iz trte izvito. Pa vendar je bila potrebna predvsem taka pojavna oblika "velikega iPhona", da so ljudje to začeli primerjati z računalniki. Mnogi so že po prvem stiku videli, da je to nekaj res drugačnega. Preostalo je že skoraj zgodovina in razlog, da so tekmeci modri od zavisti. Pustimo ob strani marketinško retoriko Steva Jobsa, ki pravi, da je iPad nekaj magičnega. Precej bolj zanimivo je v takih trenutkih spremljati, kaj počnejo drugi.

Zanikajo. Zanikajo možnost, da bi Apple prevladal na področju računalnikov. Zmanjšujejo pomen tabličnih računalnikov. Iščejo primere iz prakse, ki kažejo na drugačne odločitve. Pa to ne velja zgolj za iPad in strojno opremo v celoti, temveč tudi za boj med tradicionalno programsko opremo in novejšimi spletnimi storitvami. Vemo pa, da je zanikanje eden od prvih znakov prisotnosti precej bolj korenitih problemov - nepripravljenosti, neodločnosti, tudi pomanjkanja idej. Vse to v našem primeru še kako drži in nakazuje, da se v resnici v ozadju dogajajo tektonske spremembe.

Denimo to, da je HP na vrat, na nos kupil Palm. Da je Microsoft čez noč reorganiziral oddelke, ki so doslej razvijali alternativne platforme - beri: tablične računalnike, pametne telefone. Da pri številnih izdelovalcih zaznavamo vse bolj razločne znake mrzličnega iskanja alternativ. Osebno me je presenetilo še nekaj. Ko je Apple predstavil iPad, ga je povsem jasno umestil kot potrošniški izdelek - za rabo doma. Toda zakaj se je nanj tako hitro in tako burno odzval tradicionalno konservativni poslovni svet? Skoraj v vsaki veliki korporaciji (IBM, SAP, upam si trditi tudi Oracle) kar hitijo, da bi se tako ali drugače povezali, navezali na iPade. Kje je zdaj vsa ta lojalna konservativnost, ki je dolga leta napajala mit o PCjih?

Da ne bo pomote. Tega prispevka ne smete jemati kot hvalospev iPadu. Napravica ima kar nekaj pomanjkljivosti, vendar po drugi strani tudi nekaj navdušujočih lastnosti, ki človeka kar prevzamejo. Večinoma v slogu: "Le kako, da se tega ni že prej kdo spomnil?" Tablični računalniki so v celoti le ena od platform, ki bodo zrinili PCje s prestola, pa čeprav se ne bo nihče več enako zakobalil nanj. Ne smemo pozabiti na telefone, ki postajajo vsak dan bolj resnični žepni računalniki. S to slabostjo, da imajo za kup nalog preprosto premajhen zaslon. Opozoril bi tudi na računalnike, kamuflirane v internetne tv terminale, ki bodo začeli spreminjati to, čemur danes pravimo televizija.

Prav tako bi bilo zmotno, če bi menili, da se spreminjajo zgolj naprave. Spreminja se celoten model dobave računalniških storitev končnim uporabnikom. Tradicionalna pakirana programska oprema pospešeno izgublja teren. Raziskave kažejo, da danes že dve tretjini programov prodajo neposredno prek interneta, torej v povsem nematerialni obliki. Hkrati je moč opaziti, da postajajo programi funkcijsko preprostejši (a to, kar počnejo, počnejo najbolje) in s tem cenejši. Večina programov za iPad, denimo, stane manj kot 10 evrov, najdražji pa je cenejši od stotaka. Primerjajmo to z najpreprostejšimi pomožnimi programi za PCje, ki stanejo vsaj za en razred več. Namesto nakupa se uveljavlja najem, mesečni pavšal ali dejanska poraba. S tem vred pa možnost uporabe nenehno izpopolnjenih različic programov.

Microsoftovemu modelu v takih razmerah preprosto zmanjkuje sape. Pojem plačljivih različic, dolgoročnih količinskih pogodb, objav novosti zgolj na vsakih nekaj let se zdi zastarel, celo nevzdržen. Prepričan, sem, da se mnogi v Microsoftu tega zavedajo, pa vendar še vedno krčevito iščejo nov recept za staro juho. V Forresterju so šli celo tako daleč, da so Microsoftu javno svetovali, naj si vendarle najde partnerja, če želi ohraniti možnosti pri tabličnih računalnikih, eni od novih platform.

Zanimivo bo spremljati, kako hitro se bodo dogajale spremembe, ki jih napovedujemo. Zgodovina nam pravi, da prehodi niso nikoli prav hitri. Prav nasprotno. Skrben pregled nam kaže, da računalnika marsikje še vedno ne zamenjajo, vse dokler se iz njega ne pokadi. Pa še tedaj bodo najbrž počakali, da dokončno "crkne". Toda nekaj mi pravi, da bo tokrat prehod hitrejši, kot si predstavljamo. Dogaja se namreč sprememba v kritični masi, recimo jim ustvarjalci mnenja. Vemo pa, da ovce potem praviloma sledijo pastirjem. Časi, ki prihajajo, že lep čas niso bili tako negotovi. Ampak tokrat ne v negativnem smislu, zgolj zaradi še vedno trajajoče krize, temveč v pozitivnem smislu, zaradi različnih možnosti in smeri razvoja. To pa je pozitivno in predvsem zanimivo.

"Ko je Apple predstavil iPad, ga je povsem jasno umestil kot potrošniški izdelek - za rabo doma. Toda danes lahko na njem najdemo vse več poslovnih rešitev."