Dobro jutro, družabna omrežja niso od danes!
Zamisel je preprosta – prek medija, nekoč z ogljem na analogno steno, danes s telefonom na digitalni zid – prenesti svoje razmišljanje in ga razgrniti drugim. Morda to res ni najbolj pristen stik s prijatelji, a se je število sodobnih, digitalnih votlin kljub površni navezi krepko razmahnilo. Težko boste našli koga, ki nima odprtega računa vsaj na eni od sodobnih spletnih platform.
Zakaj ob vrčku piva, namesto da bi poslušal najnovejšo pivsko šalo prijatelja z drugega konca omizja, oba preverjava najnovejše objave v omrežjih? Namesto da bi komentirala razplet včerajšnje nogometne tekme, tekmujeva, kdo bo drugemu pokazal več smešnih video klipov na YouTubu. Kaj je tisto, kar nas vleče, da vzamemo v roke telefon, tablico, odpremo nov zavihek na brskalniku računalnika in preverjamo, kaj je novega v omrežjih? To naredimo tudi, ko nam ne piska obvestilo o posodobitvah, to naredimo povsem samodejno, nezavedno.
Velikokrat me vprašajo, katero omrežje imam najraje? Ni naključje, da sem zasebno najbolj zavzet za objavljanje v omrežju za pivo Untappd. Tu se dobivamo pivoljubci, ki se hvalimo, katera piva smo spili, jih fotografiramo, ocenimo, komentiramo in drugim pivskim frendom namesto všečka virtualno nazdravimo z ikono »toast«. Saj bi to počel tudi po Facebooku, a če bi na FB objavil vsako popito pivo, bi bil hitro pozvan med anonimne alkoholike. Na Untappdu pa je to početje osnovna funkcionalnost. In tisto, kar naj bi bilo najbolj prvinsko komuniciranje, dobra stara debata za šankom, se je spremenilo v objavljanje fotografij popitega piva v družabnem omrežju. Kako ironično, Untappd ima slogan »Drink Socially«. Tako ima že skoraj vsaka dejavnost, vsebina, početje svoje družabno omrežje.
Družabna omrežja v pradavnini.
Ste morda v okvirčku, kjer sem naštel »vsa« družabna omrežja, katero pogrešili? Da, namenoma sem preskočil največje omrežje od vseh, medij, ki je od leta 2004 omrežil že milijardo in pol ljudi. Njegov lastnik je 31-letni Mark Zuckerberg, šesti najbogatejši človek na svetu. Po čem se Facebook razlikuje od drugih platform? Je najbolj splošen, nekakšen švicarski nož med omrežji. Z njim lahko počnemo vse, a ničesar prav temeljito. Kot lahko s švicarskim nožem privijemo vijak na omari, paket iz Ikee pa bomo bolj težko sestavili. A marsikomu švicarski nož zadošča, ne potrebujejo dodatnega orodja. Na Facebooku lahko klepetamo, si pošiljamo sporočila in dokumente, objavljamo video klipe in fotografije, pred kratkim so omogočili še live video, se povezujemo s prijatelji, debatiramo v skupinah, sledimo znanim osebnostim in blagovnim znamkam, igramo igrice. Funkcionalnosti je nešteto. Brž ko bi radi neko funkcijo uporabili bolj temeljito, pa se praviloma moramo preseliti v drugo omrežje.
V omrežjih se utapljamo
Za kratka sporočila s 140 znaki je Twitter, za iskanje sorodne duše poskrbi Tinder, mladina je navdušena nad hitro izgubljenimi vsebinami Snapchata, dekleta si iščejo poročno obleko in recepte po Pinterestu, če jedi nismo objavili na Instagramu, je tako, kot da je ne bi jedli. Zemljo se gremo krast na Swarmu, turistične namestitve iščemo pri virtualnih gostiteljih AirBNBja, aktualne glasbene mikse dobimo na Soundcloudu, novo nesrečno ljubezen bo Adele objavila po YouTubu, rekreativni športniki primerjajo rezultate aktivnosti na Endomondu, zanamcem pustimo ocene turističnih znamenitosti in lokalov na Tripadviserju, odbiti kratki video klipi so doma na Vinu, udeleženci v prometu obveščajo druge o posebnostih prek Waza, službo se išče po LinkedInu, neposredne video prenose dogajanja najdemo na Periscopu, datoteke si izmenjujemo prek Dropboxa ... in naštel sem samo najbolj priljubljena omrežja. Nedolgo tega sem naletel na podatek, da je trenutno po svetu več kot 100.000 različnih spletnih omrežij. Ne uporabnikov, toliko spletnih omrežij.
Zanimivo, kolikokrat sem že dobil vprašanje v slogu: »Tale Facebook, tole pa ne bo več dolgo, kajne? Slišim, da to ni več to.« Zuckerbergovemu omrežju že vrsto let napovedujejo propad, a šment, število uporabnikov se še vedno povečuje. Pa v nekatere dele sveta sploh še ni zašel. Kitajska sploh še ni osvojena.
Zakaj smo v omrežjih? V osnovi se delimo na dvoje. Nekateri ste si ustvarili virtualno parcelo zaradi druženja, iskanja starih sošolcev, preverjanja nekdanjega partnerja, nadziranja potomcev, ker so konec koncev »gor itak vsi«. Sploh Facebook je postal nekakšen imenik: če te ni tam, te praktično ni.
Pivsko omrežje Untappd ima, kako ironično, slogan »Drink socially«.
Drugi ga uporabljamo zaradi posla, kot odlično platformo za komunikacijo in promocijo poslovne dejavnosti, storitev ali izdelkov. Številke so namreč zelo na strani spletne komunikacije. Doseg vsebin je večji od tradicionalnih medijev, naložba pa mnogo manjša. A najprej nekaj osnovnih napotkov, kako se prebiti skozi digitalno džunglo spletnih omrežij.
Kako uporabljati družabna omrežja in preživeti?
Nekaj kratkih, a nadvse uporabnih »how to« prebliskov za vse, ki omrežja uporabljate za zasebno veselje. Za tiste, ki se greste profije, pa več v nadaljevanju.
Najprej pri sebi razčistite, zakaj? Ste odprli profil, ker so »gor itak vsi«? Zaradi zabave, druženja, nadziranja drugih, imate kaj povedati? Motivov je veliko, vsak od nas je svoja osebnost, razlogi se razlikujejo. Prav tako vedenjski vzorci. Kajti, roko na srce, omrežja so v tehničnem smislu samo kup strežnikov, programske kode, omrežnih kablov in zaslonov. Ljudje, uporabniki, smo tisti, ki krojimo lepa in malo manj lepa doživetja, tako v analognem kot digitalnem svetu.
In v obeh svetovih velja načelo zdrave kmečke pameti. Ne nasedajmo povezavam, ki nam obljubljajo brezplačne iPhone, hiter zaslužek, ugodne kredite, skratka pravljice za naivne duše. Nič ni zastonj. Dokazano.
Najbolj priljubljena omrežja po svetu. Vir: www.vincos.it.
S komer si, tak si. Že na začetku moramo razčistiti, koga bomo dodajali v svoj krog prijateljev. Moja žena ima dobro sito, ki ga je modro posnemati. Med stike dodaja le tiste, ki ne le, da jih pozna, temveč bi se jih tudi razveselila, če bi jih srečala na ulici. Predvsem pazite na zahteve po prijateljstvu na Facebooku, ki pridejo od tistih, ki so ali podjetja ali kakšna izzivalno oblečena dekleta. V prvem primeru si nekdo nelegalno (podjetja morajo za svoj nastop na FB izbrati poslovni profil) pridobiva stike, če vas želi za prijatelja dodati hudo fletno dekle ali fant, ki na profilni sliki več odkriva kot skriva, pa tudi zagotovo ne išče stika zaradi prijetnega druženja.
Splošnega pravila ni, nekateri ste ponosni na veliko številko virtualnih stikov, drugi cenite zasebnost. A stara modrost, kvaliteta pred kvantiteto, še vedno velja.
Ohranimo zasebnost. Omrežja imajo, ne glede na to, katero izberete, zelo intuitiven uporabniški vmesnik. Pri Facebooku lahko vsako podrobnost zelo natančno nastavite, pri Twitterju pa izberete edino, ali so vaše objave namenjene vsej javnosti ali zgolj sledilcem. Zakaj je to tako pomembno? Zasebnost je dandanes redka dobrina in če jo prehitro prinesemo na pladnju, nam ne preostane nič več. Lahko imamo okoli hiše še tako visoke zidove, če v spletu razkrijemo nepoklicanim očem vsako podrobnost svojega življenja, bomo to hitro obžalovali.
Facebookov čarovnik za nastavitve zasebnosti
Kar objavim, to sem. Predstavljajte si, da vsak vaš gib, vsako besedo sliši in vidi polna Hala Tivoli. Nekoliko nelagoden občutek za večino ljudi. Lahko ste seveda rojena internetna zvezda in vam tako številčna publika godi, a so kljub temu redki, ki imajo za polno športno dvorano pravih prijateljev. Prav tolikšna množica pa vas lahko spremlja v omrežjih. Naj nam ne bo vseeno, kaj vidijo. Tudi če vas ta trenutek slika hude večerne zabave spravi v dobro voljo in bi jo radi delili s svetom, so na drugi strani ljudje, ki to sliko dojemajo čisto drugače. In preden pride jutro in se glave ohladijo, lahko ta slika že uide izpod nadzora. Tudi če jo hočemo naslednji dan odstraniti, ima lahko že nešteto digitalnih kopij, ki niso več naše. Nad tistim, kar enkrat naložimo »online«, prehitro izgubimo nadzor. In po toči klikati je praviloma prepozno.
Otroci so se rodili s telefoni v rokah. Skoraj dobesedno. Večkrat funkcionalnost osvojijo pred starši. A jim manjkajo izkušnje, zavedanje, da svet ni vedno lep. Ne prepustimo jih vrtincu novih omrežij, pojdimo z njimi na to digitalno popotovanje, pokažimo jim, kako se varno prečka digitalno avtocesto. Ne ignorirajmo spletnih novosti, češ da smo za to prestari. Ne prepovedujmo stvari samo zato, ker jih ne poznamo. Številna omrežja imajo starostne varovalke, a otroci se prehitro zlažejo o letnici rojstva. Toda hitro jih izdajo nepremišljene objave, klikanje vsebin, ki niso nedolžne. In prehitro lahko trpi naša denarnica in otrokova mladost.
So res vsi naši prijatelji, poznamo prav vsakogar? (foto: Bruno Sedevčič)
Številke so impresivne
Samo v Sloveniji je bilo v zadnjem mesecu aktivnih 850.000 Slovencev. To pomeni da je skoraj vsak drugi Slovenec aktiven na Facebooku.
V svetovnem merilu bi bil Facebook, če bi bil država, največji po velikosti. Za njim sta tako Kitajska kot Indija. Število uporabnikov po svetu je več kot milijardo in pol.
• V povprečju uporabnik preživi na Facebooku kar 55 minut na dan.
• 50 % uporabnikov se v svoj profil prijavi vsak dan in ima povprečno 130 prijateljev.
• Za uporabo Facebooka mora biti uporabnik starejši od 13 let.
• Več kot polovica uporabnikov uporablja Facebook tudi prek mobilnih naprav.
• 80 % uporabnikov se na Facebooku povezuje tudi s podjetji in blagovnimi znamkami.
Kako omrežja uporabiti za svoj posel?
Številna podjetja so že v omrežjih, a le redka dosegajo želeni rezultat – zaradi nepoznavanja velikega potenciala in pravil, ki vladajo na novih spletnih platformah. Novo stoletje je dodobra premešalo karte na igralni mizi komunikacij blagovnih znamk, podjetij, storitev in javnih osebnosti. Začela se je era nove digitalne promocije, ki izkorišča vedno močnejše spletne platforme.
Facebook je zdaj »in«. Skoraj ni podjetja, ki si ne bi v največjem omrežju na svetu postavilo virtualne parcele. Lahko je to vaša izložba, trgovina, delavnica, testni poligon ali debatni krožek. Gre za orodje, ki z minimalno naložbo prinaša odlične rezultate. Seveda, če znate to orodje tudi uporabljati. Povečanje prepoznavnosti, ugleda, prodaje izdelkov ali storitev so samo osnovne prednosti. Dodamo jim lahko še neprestano povratno informacijo vaših uporabnikov, širjenje dobrega glasu o vas in ne nazadnje povečanje konkurenčnosti podjetja.
A v družabnih omrežjih veljajo drugačne zakonitosti marketinga, kot ste bili vajeni doslej. Ne gre za veliko brezplačno oglasno desko, na katero boste lahko pripenjali svoje reklamne plakate. Ne gre za čarobno palčko, ki bo čez noč spremenila vaš svet na bolje. Uporabniki so se v omrežja prišli zabavat in kratkočasit, niso prišli gledat vaših oglasov, zato morate prilagoditi svoj način komunikacije. Preučiti morate svoj avditorij, narediti strategijo nastopa na teh sodobnih kanalih, določiti vsebine, zastaviti realne cilje in kako boste merili dosežke. Mnogi so prehitro skočili na Facebook in bili razočarani nad rezultati. Kaj če Facebook sploh ni primeren za vas, kaj če so vaše stranke tudi na LinkedInu, Twitterju, Pinterestu, Instagramu, morda na Snapchatu, ki je obsedel mladino? Naštel sem le nekaj največjih omrežij.
Ali poznate osnovne zakonitosti novih platform, kaj je dovoljeno in kaj ne? Kako opozoriti nase v vsej množici vsebin v omrežjih? Kako hitro zgraditi odzivno in kakovostno zbirko uporabnikov, ki vam bodo sledili? Kako učinkovito predstaviti izdelek oz. storitev in povečati prodajo, ne da bi bili vsiljivi in odbijajoči? Kako preplesti druge spletne dejavnosti, marketing elektronske pošte, povečati obisk spletne strani? Kakšna je učinkovita navzkrižna promocija med svetovoma »offline« in »online«? Kako iz uporabnikov narediti stranke? Ali, še bolje, prijatelje? Stranke pridejo in gredo, prijatelji pa ostanejo! Vprašanja se kar vrstijo in na vse potrebujete odgovor, še preden boste naredili prve korake. Samo enkrat imate priložnost narediti dober prvi vtis.
Kako se lotiti posla?
Najpomembnejša je strategija. Preučite svoj trg, konkurenco in potencialne stranke. Brez tega ne bo šlo. Premnogi so se prehitro zaleteli in to kasneje obžalovali. Preverite devet točk strategije.
Spoznajte svojo ciljno publiko. Kdo so, koliko so stari, kaj počno v življenju, kaj jih zanima, kje stanujejo, kakšen avtomobil vozijo, kakšna sta njihov stan in izobrazba ipd. Čim bolj boste razčlenili njihove potrebe in želje, tem lažje boste naredili načrt komunikacije po Facebooku. Le če poznate svoje potencialne stranke, lahko najdete pravi način za vzpostavitev stika z njimi. Morda večina vaših uporabnikov sploh ni na Facebooku. Če ste, recimo, podjetje, ki ne nagovarja končnih kupcev, temveč druga podjetja, je morda boljša izbira LinkedIn. Osnovno pravilo pravi: pojdite tja, kjer je največ vaših potencialnih strank.
Izberite ustrezno kategorijo: Facebook se v osnovi deli na tri kategorije, fizične osebe imajo zasebne profile, organizacije in podjetja morajo imeti poslovne profile, za bolj zaprto komunikacijo pa so namenjene skupine. Navadno je najboljša in pravilna izbira Facebookova poslovna stran (javni profil), a je v določenih primerih, ko, recimo, opravljate poklic kot fizična oseba (doktor, odvetnik, dimnikar, serviser itd.), lahko odlična izbira zasebni profil, saj ljudje bolj verjamejo obrazu kot nekemu logotipu. Toda zavedati se morate omejitve največ 5000 prijateljev. Ko dosežete to kvoto na zasebnem profilu, ne boste več mogli dodajati novih uporabnikov. Facebookove skupine so odlične za interno komunikacijo v podjetju ali za uporabnike, ki jih druži skupna vsebina. Skupine za podjetja ali blagovne znamke niso toliko primerne, morda le kot poprodajna storitev za kupce ali kaj podobnega. Imamo odprte, zaprte in skrite skupine. Prve so javne, dostopne vsem, zadnje pa bolj zaprte, namenjene interni komunikaciji v podjetju, saj so vsebine popolnoma skrite in jih ne vidijo niti Googlovi pajki.
Namen komunikacije v omrežjih: katere cilje boste skušali doseči? Jasno, vsi imamo na koncu isti cilj – prodati več! A omrežja niso prodajna, so komunikacijska platforma. Boste imeli svojo Facebookovo stran za povečanje prepoznavnosti, branding podjetja? Ali morda za zajemanje povratnih informacij o vaših strankah? Bo to kanal za pomoč vašim uporabnikom? Boste imeli samo Facebookovo stran? Kaj pa Twitter, morda Pinterest ali kaj tretjega? Rešitve »ad hoc« ne bodo dovolj, preden se spustite v nove vode, je treba temeljito premisliti.
Analiza konkurence: preučite, kako so se lotili komunikacije vaši konkurenti ali podjetja v sorodni branži. So ga polomili, delajo dobro? Kaj objavljajo, koliko uporabnikov so pridobili, kako komunicirajo? So lahko za vzor ali zgled, kako se ne dela? Zakaj bi se učili na lastnih napakah, ceneje je, če se s tujih. Za razliko od drugih platform zelo hitro vidite, kako se je v omrežjih odrezal vaš konkurent. Večina podatkov je namreč javna: koliko zasledovalcev imajo, od kod prihajajo, koliko so odzivni. Z nekaj spretnosti lahko hitro preverite, kako uspešno se je konkurenca lotila novih digitalnih obzorij.
Kakšen je vaš ugled: oglejte si, kako dojemajo vaše podjetje, storitev oz. blagovno znamko drugi. Jo poznajo, kakšno mnenje imajo o vas? Če ste na odličnem glasu, boste svoj sloves v omrežju samo še razširili. Če pogosto dobivate pritožbe, so vaše stranke nezadovoljne, vaš izdelek ni najboljši, pa je nemara bolje, ko bi si poiskali kak drug način promocije. V omrežjih se boste ukvarjali zgolj s pritožbami. In vsi vemo, da se dober glas širi v deveto vas. Slab pa v deseto.
Ton komunikacije: gre za zelo pomemben del strategije v družabnih omrežjih. Kako boste nagovarjali svoje uporabnike, od osnovnih smernic (jih boste tikali ali vikali), kakšna bo frekvenca objav, v kolikšnem času je treba odgovoriti na vprašanje uporabnika, kakšno bo oblikovanje vaših grafičnih elementov, ali boste sodelovali v komentarjih, boste uporabljali resno, poslovno slovenščino ali boste pokroviteljsko kramljali. Izbira je seveda odvisna od vaše publike in ciljev. Resna ustanova (npr. banka) ima popolnoma drugačen ton komunikacije kot, recimo, turistična agencija, ki vozi dijake na maturantski izlet.
Ne ignorirajmo spletnih novosti, češ da smo za to prestari. Ne prepovedujmo stvari samo zato, ker jih ne poznamo.
Kdo bo community manager (skrbnik): do tega trenutka je bilo vse teorija. Kdo pa je (ali so) tisti, ki bo vaš načrt uresničil v praksi? Kdo je ekipa, ki bo skrbela za nov, digitalni del odnosov z javnostmi vašega podjetja? Izbira je zelo pomembna. Izvedbo lahko zaupate zunanjemu izvajalcu (specializirani agenciji) ali pa najdete interne vire v podjetju. Skrbnik mora dobro poznati strategijo podjetja, obvladati izražanje in slovenščino ter poznati trende take digitalne komunikacije. In, ne nazadnje, ne sme imeti težav s svojim egom. Včasih je treba pogoltniti kak neljub cmok in se opravičiti stranki. Za razliko od dosedanjega komuniciranja (telefon, e-pošta, klasično oglaševanje) so spletna omrežja javna in javnost lahko spremlja potek npr. pritožbe stranke. Če se ne boste odzvali pravilno in boste na očeh javnosti prali umazano perilo, lahko to odžene potencialne stranke.
Vsebine: najpomembnejša točka vaše strategije. Samo zanimive vsebine bodo vašo stran naredile zanimivo. Facebookove strani ni težko postaviti, toda uporabnike je lažje pridobiti, kot jih nato pravilno animirati. Facebook in druga omrežja ne komunicirajo vsebine enako kot spletna stran. Uporabniki so na neki način naročeni na vsebine vašega podjetja in se ne vračajo na vaš profil preverjat novosti (statistika pravi, da kar 92 % uporabnikov nikoli več ne zaide na FB profil podjetja), ker jim ni treba. Vse vsebine namreč dobijo v svojem »newsfeedu« (novicah). In dokler dobivajo vaše objave, vedo, da obstajate. Ob neprimernih vsebinah pa vas bodo kmalu zapustili. Torej je zelo pomembno, kakšne bodo vsebine, kakšna bo frekvenca objav, da ne boste nadležni, kakšne vrste vsebin bodo prevladovale (video, slike, besedilo, blogi) in katerih tematik se boste lotevali. Bodo to strokovne objave, se boste vsebin lotevali bolj humorno ali boste imeli za družabna omrežja dodatno produkcijo vsebin? Seveda se odgovori na ta vprašanja skrivajo v vaših ciljih in ciljni javnosti.
Facebookove skupine so odlične za interno komunikacijo v podjetju ali za uporabnike, ki jih druži skupna vsebina.
Odzivi: omrežja so večsmerni kanal komunikacije. Ne gre le za podajanje vsebin, temveč tudi za zajemanje povratnih informacij. Na te pa se je treba tudi pravilno odzvati. Nepisan bonton pravi, da uporabnik na Facebooku pričakuje odgovor na svoje vprašanje v roku 24 ur. Na Twitterju je to obdobje še krajše, samo ena ura. Je vaša ekipa usposobljena, da zagotovi ustrezen odziv v kratkem času? Načeloma kljub odprti komunikaciji ne pride tako pogosto do kritik v družabnih omrežjih, a ko se zgodi, morate biti pripravljeni. Krizno komuniciranje se v omrežjih odvija bliskovito.
Ko boste našli odgovore na vseh devet točk strategije, ste pripravljeni za vstop v družabna omrežja. Lahko se odločite, da boste začeli komunikacijo v več omrežjih hkrati, lahko pa začnete osvajati teritorije drugega za drugim. Težko se je uspešno »boriti« na več frontah hkrati. Facebook je večinoma nujen. Z njim lahko delamo vse. A za temeljito pokrivanje nišnih avditorijev si je treba postaviti parcelo tudi v drugih omrežjih. Osnove, ki veljajo za FB, veljajo tudi za druge platforme.
Diagram strategije komuniciranja v družabnih omrežjih.
Razlika med profilom in spletno stranjo
Zmotno je razmišljanje, da gre med Facebookovo in spletno stranjo za rivalstvo. Lahko začnemo najprej z eno in nato z drugo, a je jasno – za učinkovito poslovno izrabo interneta potrebujemo obe, platformi morata biti sinergično povezani.
Spletna stran je vaše domovanje, je lahko vaša spletna trgovina ali pa samo digitalna vizitka. V njeno izdelavo je treba vlagati, zakupiti oziroma nabaviti domeno, strežnik, poskrbeti za obliko, vsebine, programiranje. In potem še pravilno oglaševati, da obiskovalci sploh najdejo vašo spletno stran. Ker obiskovalci, ko prvič pridejo nanjo, ne poznajo navigacije in ustroja vaših vsebin, so velikokrat zmedeni. Sploh če niso prišli zgolj pobrskat, temveč iščejo točno določen podatek. Recimo, telefonsko številko vašega podjetja. Če je ne bodo hitro našli, bodo razočarani zapustili stran. Vprašanje je, ali se bodo še kdaj vrnili.
Tudi na Facebookovo stran se uporabniki le redko vračajo. A razlog je preprost – ni jim treba.
Profil na Facebooku je samo na prvi pogled podoben spletni strani. Vse FB strani so narejene po isti šabloni. Na prvi pogled je to nekoliko omejujoče, a za uporabnika zelo pregledno in domače, saj je po postavitvi in funkcionalnosti javni profil zelo podoben zasebnemu, ki ga ima uporabnik. To pomeni, da se zelo hitro znajde. Ve, kje pogledati za kontaktnimi podatki, kako zastaviti vprašanje, kako prebrskati med fotografijami, kako komentirati in »všečkati«. Postavitev in uporaba profila sta popolnoma brezplačni. Potrebujete le primerne osnovne grafične elemente, vpišete kontaktne podatke, svoj opis dejavnosti ali podjetja in komunikacija se lahko začne.
Najpomembnejša razlika pa na prvi pogled ni vidna: obiskovalci spletne strani se morajo na stran vrniti, da bi videli vaše vsebine. In samo najmočnejši spletni portali imajo redne obiskovalce, ki se vračajo vsak dan. Za obisk spletne strani potrebujemo neki zunanji impulz (oglas, priporočilo prijatelja, iskanje izdelka ali informacije prek iskalcev itd.), drugače kot uporabniki le redko zaidemo na spletne strani, ki niso del rednega preverjanja portalov.
Tudi na Facebookovo stran se uporabniki le redko vračajo. A razlog je preprost – ni jim treba. Facebookova stran namreč s svojimi objavami obišče uporabnika na svojem »newsfeedu« (osrednji komunikacijski del Facebooka) in, če ste spregledali v uvodnih statistikah – povprečen uporabnik je na Facebooku skoraj eno uro na dan. Ravno zato so tako pomembne vaše vsebine, s katerimi uporabnike opozarjate nanje.
Preblisk: predstavljate si, da je vaš upravitelj Facebooka kot DJ v diskoteki, plesišče pa je vaša stran na Facebooku. DJ mora dobro poznati obiskovalce diskoteke, vedeti, kakšno glasbo je treba zavrteti, da se bodo ljudje zavrteli na plesišču. Če bo pesem napačna, se bo plesišče spraznilo, če bo prava, se bo še bolj napolnilo. Toda glasba ne sme potihniti, saj to pomeni, da se bo diskoteka počasi zaprla. In ljudje bodo odšli drugam.
To drži za vsa omrežja. Vi ste glavni animator, ustvarjalec vašega šova. Pa naj gre za posel ali za zasebno rabo. Poskrbite, da boste sijali in da ne bo nobenih temnih senc. Te boste iz spleta težko izbrisali.