Dom pod nadzorom
Dom je prostor, ki nam daje zavetje, oporo, občutek pripadnosti, je stalnica v našem življenju in podaljšek našega intimnega osebnega prostora; grob zunanji poseg vanj lahko poruši naš občutek varnosti in zaupanja. Tega se očitno zavedajo tudi pri našem največjem telekomunikacijskem operaterju, zato so svojo nadzorno storitev poimenovali kar Varen dom.
Telekomova storitev nikakor ni profesionalna rešitev za varovanje našega premoženja in življenja, na to nas opozarjajo tudi promocijski oglasi in, ne nazadnje, cena. Storitev je strnjena okoli dveh paketov opreme in naročnine: v Osnovnem paketu najdemo sistem za nadzor premikov oseb v prostoru in odpiranja oken ali vrat, z Video paketom pa si lahko ogledamo (z nekaj omejitvami tudi poslušamo), kaj se v našem domovanju dogaja. Pogoj za vključitev storitve je naročnina na SiOLov internet, oba med seboj neodvisna sistema pa nadzorujemo prek spletnih dveri (na varendom.siol.net/mobileportal pa najdemo prirejenega tudi mobilnim napravam). Strojna oprema je delo tajvanskega izdelovalca nadzorne tehnike Climax Technology, ki jo v Evropi tržita tudi portugalski EuroX10 (pod lastno blagovno znamko Safony Andante) in nizozemski Woonweilig, na Portugalskem pa je bil izdelan tudi nadzorni portal (CSide).
Doma se nekaj dogaja ...
V Osnovnem kompletu opreme za ceno 190 EUR najdemo centralno enoto, IR senzor gibanja, magnetni kontakt za vrata, tipkovnico in daljinec na obesku. Centralno enoto (model CTC-1716) z omrežnim kablom povežemo na usmerjevalnik (zaradi manj nastavljanja priporočljivo na SiOLov modem, ni pa nujno), preostali deli kompleta pa se s centralno enoto povežejo brezžično (v frekvenčnem pasu 868 MHz). Registracijo in aktivacijo ter vse nastavitve nadzornega sistema upravljamo prek portala (varendom.siol.net), ki mu občasno pomaga tudi namestitveni program (predvsem takrat, ko je treba urediti povezavo v krajevnem omrežju, recimo nastavitev vrat centralne enote in videokamer - t. i. port forwarding). Pohvaliti gre resnično preprost sistem aktiviranja naprav, kjer zadošča vpis aktivacijske kode (v bistvu MAC naslov naprave), skozi druge nastavitve vas vodi sam portal. Zatakne pa se pri navodilih uporabniku: v sami škatli niso priložena (tu najdemo le osnovne podatke za registracijo), na portalu pa so v elektronski obliki dobro skrita v rubriki Pomoč in navodila. Tako se nam je zgodilo, da smo sistem brez večjih težav vzpostavili, nikakor pa nam ni uspelo izključiti opozorilne lučke za sproženi alarm (preprosto nismo vedeli, kje, izbris sprožitve alarma s seznama dogodkov pa ni pomagal).
Uporabniški vmesnik se ponaša s slovenščino.
Hitro lahko vidimo, katero izmed tipal je zaznalo kaj sumljivega.
V navodilih najdemo tudi podrobnejši opis namestitve tipal. Poganja jih baterija, ki naj bi, ob povprečni rabi 20 aktivacij na dan, zdržala več kot pet let. S centralno enoto se takoj ob nastavitvi tipala povežejo povsem samodejno, še največ časa pa smo se zadržali ob izbiri najbolj idealnega mesta. Upoštevati je treba razdaljo do centralne enote (največ 50 metrov brez ovir), katere prostore in na kakšen način jih želimo nadzorovati, na koncu pa še način pričvrstitve na steno, okvir vrat ali oken. Čim več prostorov imamo, tem več senzorjev bomo potrebovali (obvezen dokup), lastniki večnadstropnih hiš pa bi zaradi načina gradnje lahko ostali tudi brez signala (veljajo povsem ista pravila kot pri postavitvi brezžične dostopne točke). V laboratoriju smo imeli težave predvsem zaradi radijske prenasičenosti poslopja, ki je na trenutke ovirala komunikacijo (predvsem daljinec je imel težave s kakovostjo povezave).
Centralna enota nas prek e-pošte in mobilnega telefona obvešča o izjemnih dogodkih (kateri so za nas pomembni, si poljubno nastavljamo), vsakemu senzorju lahko določimo lastno ime, zamike pri sprožitvi alarma, prav tako lahko izberemo različne načine varovanja prostora, v skladu s katerimi se potem vklopi alarm. Kako bomo ukrepali ob sprožitvi alarma, je prepuščeno vsakemu posamezniku, saj povezava do interventnih služb privzeto ni nastavljena (niti ni zajeta v mesečno naročnino 8 EUR). Sistem v polnosti deluje toliko časa, dokler je povezan v internetno in električno omrežje, v ponudbi družbe Climax Technology pa sicer najdemo tudi modele z GSM in PSTN vmesniki. Če nam povezava v svet slučajno odpove, smo odvisni le od sirene, ki je vgrajena v centralno enoto in do tri minute deluje pri okoli 100 dB. Centralna enota vsebuje tudi pomožno baterijo, ki skrbi, da sistem lahko deluje tudi brez električne energije, a se obljubljenih 24 ur hitro skrči na preverjenih 8 ur varovanja. V prihodnje bo mogoče dokupiti tudi senzorje za zaznavanje požara, izliva vode in uhajanja plina (to prinaša tudi določene popuste pri nepremičninskih zavarovanjih), predvsem otrokom in starejšim pa bo namenjen tudi gumb za paniko oziroma nujne primere (poškodbe ipd.).
... in to si lahko tudi ogledamo
Naročnina na Video paket je 6 EUR za vsako priključeno kamero, izbiramo pa lahko med dvema modeloma za notranjo uporabo, ki se razlikujeta le v zmožnosti premikanja (in seveda ceni: model CAM1013 stane 100 EUR, vrtljivi CAM1310 pa 160 EUR). Obe kameri sta barvni, omogočata nočno gledanje prek IR lučk in svetlobnega senzorja, ne poznata samodejnega ostrenja, priključimo pa ju lahko tudi prek brezžičnega omrežja (po 802.11g standardu, nastavitev moramo seveda opraviti prek kabla). Snemata tudi zvok in ga ob priklopu zunanjih zvočnikov na kamero tudi predvajata (recimo naša obvestila z oddaljene lokacije, a zaenkrat le s pomočjo ActiveX vtičnika na Internet Explorerju), podpirata zapisa MPEG4 in MJPEG ter imata priključek USB, kamor bomo v prihodnje lahko lokalno snemali filmčke oziroma shranjevali zajete slike (trenutno funkcija še ni podprta). Posnetke in slike, zajete s kamero, lahko zdaj shranjujemo in si jih poljubno ogledujemo kar na portalu.
Posnetki kamere niso ravno vrhunske kakovosti. Žal.
Kameri je treba priključiti v električno omrežje, kar bo pomemben dejavnik pri njuni postavitvi (pogrešali smo možnost napajanja prek omrežnega kabla, POE). Vrteči model kamere lahko namestimo tudi na strop (nosilec je priložen), osnovno kamero pa bomo pod kotom morali pritrditi na steno. Kakovost prikazane slike ni ravno blesteča, predvsem barvna pravilnost močno šepa, pa tudi ostrino je treba nastaviti ročno, kar povzroča preglavice predvsem premični kameri. Nadzor nad premično kamero je počasen, to smo po svoje tudi pričakovali, a je v času preizkušanja deloval zanesljivo (četudi je bil portal vsake toliko časa nedostopen).
Paket za varnostnike ali voajerje?
Portal Varen dom zaenkrat deluje le prek nezavarovane povezave, v prihodnje pa v Telekomu predvidevajo, da bo do storitve mogoče dostopati prek že znanih servisnih strani, ki že omogočajo višjo varnost prenosa podatkov (protokol SSL). Preizkušali smo tudi namizna pripomočka za Windows Vista in 7, prek katerih smo sistem in kamero upravljali kar z namizja računalnika (kjerkoli na svetu, le dostop do interneta je potreben), a so zaradi tehničnih težav v času pisanja članka odsvetovali njuno rabo (sami smo imeli težave predvsem s prijavo v pripomoček Osnovnega paketa).
Kot smo že omenili, sistema delujeta neodvisno drug od drugega, hkratna uporaba obeh pa je s cenovnega vidika komaj upravičena. Ker ne gre za profesionalno rešitev varovanja (ni povezave z interventnimi službami, omejenost varovanja pri izpadih električne energije in interneta, morebitne obstoječe opreme ne moremo priključiti), bi bilo morda bolj smiselno sistem uporabljati kot poceni požarni, poplavni ali plinski alarm, česar pa prek senzorjev Telekom trenutno še ne omogoča (tudi približnega časovnega okvira nam ni uspelo izvedeti). Bolj smiseln z vidika uporabnika se nam zdi video paket, ki nam zelo preprosto in razmeroma ugodno približa dogajanje doma. Vsak premik kamera zabeleži in nas o tem lahko tudi obvesti, iz slike oziroma videa in zvoka pa lahko sami razberemo, ali gre za požar, poplavo, vlomilca, partnerjevega ljubimca ali morda zgolj razgrajanje domačega ljubljenčka. Vsaj v slednjih primerih lahko naš nepričakovani glas iz zvočnika deluje bolj zastrašujoče kakor predirljivi zvok sirene.
Varen dom - Osnovni paket in Video paket
Brezžični sistem za nadzor doma in IP kamera
Izdeluje: www.climax.com.tw.
Prodaja: www.siol.net.
Cena: Osnovni paket - 190 EUR z DDV (možnost nakupa na 24 obrokov po 8 EUR), osnovna notranja kamera - 100 EUR z DDV (ali 24x po 4,5 EUR), notranja kamera z možnostjo obračanja - 160 EUR z DDV (ali 24x po 7 EUR). Dokupiti je mogoče dodatne IR senzorje premikanja po 30 EUR, magnetne kontakte po 17 EUR, obeske po 14 EUR, tipkovnico za 30 EUR ter daljinsko stikalo za 28 EUR. K stroškom nakupa opreme je treba prišteti še naročnino za Osnovni paket (8 EUR na mesec) in Video paket (6 EUR na mesec za vsako priključeno kamero).
Za: Preprost način namestitve in upravljanja, brezžični sistem, dostop tudi prek mobilnih naprav, v prihodnosti možnost nadgradnje s senzorji za različne potrebe.
Proti: Omejenost dometa senzorjev (neprimeren za večje hiše), dvojna naročnina, nezdružljivost z opremo drugih izdelovalcev, omejen nadzor ob izpadu električne energije in širokopasovne povezave.