Domače upravljanje vsebin

Spletnih strani brez sistema za upravljanje vsebin danes pravzaprav ni več. Strani so vse preveč kompleksne, da bi jih lahko upravljali ročno, z neposrednim kodiranjem. Sistemi CMS so zato nadvse iskani, o njih smo v Monitorju že pisali. Tokrat smo se lotili slovenske pameti, ki ima tudi na področju CMS kaj pokazati.

Najprej se vprašajmo, zakaj bi za svoje spletne strani sploh izbrali domač sistem CMS, za katerega moramo praviloma odšteti nekaj deset, sto ali še več evrov? Za razmislek naštejmo subjektivna vodila pri odločitvi za določen (odprtokodni) CMS:

Pri domačih sistemih CMS zaradi velikosti trga seveda ne moremo pričakovati pet razvijalcev posamezne rešitve, pa tudi kode verjetno ne bo mogoče videti - čeprav je npr. šifriranje skriptov PHP in ASP čisto druga zgodba. Uporabo standardov in slovenski vmesnik podpirajo praktično vsi ponudniki, ki jih bomo našteli v nadaljevanju. Tudi z enostavno rabo ne bo večjih težav, čeprav bodo morda manj vešči uporabniki morali na brezplačno ali plačljivo izobraževanje.

V tabeli ponudnikov, katerih rešitve smo zasledili v spletu in delno tudi preizkusili za ta članek, smo navedli značilne lastnosti njihovih sistemov CMS. Osnovne splošne značilnosti sistemov CMS so navedene v lanski novembrski številki, zato se bomo posvetili le praktičnim potrebam.

Popravki in vezanost na gostovanje

Ker morajo domači ponudniki sistemov CMS poleg razvoja osnovne različice (in prodaje te različice!) skrbeti tudi za posodabljanje in pomoč, je kavelj v tem, da boste za vse varnostne in druge nadgraditve plačali dodatno. Edina pogosto rabljena izjema je le primer, da svoje spletne strani gostujete v strežniku ponudnika sistema CMS. To je dobro za podjetje, ki šele začenja postavljati spletno predstavitev, za vse z že postavljenimi spletnimi stranmi pa lahko predstavlja težko odločitev.

Zavedati se moramo tudi, da bo vsebina spletnih strani v sistemu CMS vedno shranjena v zbirko podatkov. V veliki večini domačih sistemov je zbirka podatkov odprtokodni MySQL, za Microsoftova okolja pa SQL Server (Access ni primeren za streženje večjega števila spletnih obiskovalcev). Na ceno sistema CMS torej vpliva tudi uporabljena zbirka podatkov, če jo bo treba kupiti. Dolgoročno gledano je vsebine strani iz zbirke podatkov enostavno prenesti v enako ali drugo zbirko s poizvedbenim jezikom SQL, tako da morebitne selitve strani brez oblikovnih in drugih sprememb zahtevajo le nekaj dni ali celo ur.

Urejanje vsebin

Pri pregledu funkcij urejanja vsebin domačih sistemov CMS se je hitro izkazalo, da ponudniki (pravilno!) niso odkrivali tople vode - kakovostni in brezplačni urejevalniki spletne kode, ki jih je mogoče vključiti v spletno stran, so že dolgo na voljo. Najbolj priljubljen urejevalnik slovenskih razvijalcev je FCKeditor (www.fckeditor.net), vse bolj pa se uporabljajo tudi drug odprtokodni urejevalnik Xinha (xinha.webfactional.com). FCKEditor je možno vključiti v več različnih spletnih okolij (Okna, Mac, Linux) in arhitektur - od ASP.Net prek PHP do Pythona. Seveda so podprti praktično vsi razširjeni spletni brskalniki.

Če ste navajeni urejevalnika besedil (Word, OpenOffice Writer), je oblikovanje besedila preprosto in poteka prek podobnih ikon.

Z urejevalnikom FCKEditor je enostavno urejati vsebine v sistemih CMS.

S šumniki ni težav. Pogosto bodo uredniki vsebino kar kopirali prek odložišča; FCKeditor "zna" namreč odstraniti odvečno oblikovanje Worda, ki ga žal pogosto vidimo v izvirni kodi slovenskih spletnih strani. Prav preprosto urejanje vsebin je pravzaprav poglavitni razlog za prehod na sistem CMS.

Vztrajajte, da so vsebine zapisane vsaj s standardom XHTML. Pri prenovi spletnih strani zahteva največ dela prav prestrukturiranje vsebin v starih standardih HTML. Vsebine XHTML je mogoče zaradi strukture XML hitro pretvoriti s prepoznavalniki XML. To skrajša in poceni vse nadaljnje posodobitve spletišča.

Izdelava navigacije

Poleg vsebin želimo izdelati tudi navigacijo po straneh (včasih imenovano kar menujska struktura). To določimo z vnosom izbir, ki bodo spletne obiskovalce vodile na poglavitna področja spletne predstavitve. Pri tem se je dobro spomniti na načela uporabnosti. Navedimo največ pet poglavitnih izbir in v eno od njih združimo oziroma priredimo vse podstrani. Napredna spletišča, ki uporabljajo načela Spleta 2.0, poglavitne izbire omejujejo tudi na le tri - da se le uporabnik hitreje znajde.

Od več rešitev izvedbe navigacije nam je bil zelo všeč pristop podjetja 4WEB. Čeprav se strinjamo, da je za vsako podizbiro dobro vnesti več informacij (ki pri prikazu strani ne bodo vidne), je za urednike vsebin največ vredna enostavnost. Na sliki vidimo, da z dvema ikonama dodamo izbiro na isti ravni ali podrejeni ravni, s tretjo uredimo besedilo, s četrto ikono pa izbiro zbrišemo. Takih vizualnih domislic bi si želeli tudi v tujih sistemih CMS, ker zelo izboljšajo uporabniško izkušnjo urednika.

Zgled enostavne izdelave navigacije v 4WEB CMS

Avtorizacija in vidnost vsebin

Preprosti sistemi CMS imajo navadno le en uporabniški račun za avtorizacijo, s katerim vnesemo in upravljamo vsebine. Za podjetja je seveda smiselna vsaj trinivojska avtorizacija:

V večji skupini potrebujemo tudi interni sistem vsebin. Elegantna rešitev je uporaba istega sistema CMS kot za spletne vsebine. Z dobro zasnovanim sistemom CMS - in če tudi interno delamo na področjih, ki so enaka navigacijskim izbiram spletne predstavitve - lahko hkrati objavljamo tako interne kot javne vsebine. Spletnim obiskovalcem so vidne le javne vsebine, za dodaten prikaz internih vsebin pa se moramo prijaviti.

Zgled urejanja uporabniškega računa v CMS, ki skrbi za naš www.monitor.si.

Pred izbiro sistema CMS se pozanimajte pri ponudnikih, ali je njihov sistem mogoče namestiti tudi interno v podjetju. Če ponujajo le gostovanje, to namreč ne bo mogoče. Za potrebe demonstracije možnosti sistema vas bodo povabili na predstavitev ali omogočili začasni dostop na daljavo (slovenskega spletišča s primerjavo in možnostjo preizkušanja različnih sistemov, kot je urejeno v OpenSourceCMS.com, verjetno nikoli ne bo).

Za namensko spletišče (recimo utrjevanje blagovne znamke) raje uporabljajte ločeno spletišče. Komentarje uporabnikov, galerije slik, enostaven spletni dnevnik in nekaj obrazcev zna namreč izvesti vsak izkušen spletni mojster, pa še ceneje je. Sistem CMS je za taka spletišča boljši le zaradi hitro dostopne pomoči ponudnika za lasten izdelek. Pri spletiščih, zgrajenih in integriranih iz več v spletu dostopnih skriptov, iskanje napake navadno traja precej dlje. V primeru kritičnih napak zahtevajte, da vam pošljejo vsaj brezplačne popravke, če v ceno programske opreme ni všteto tudi nameščanje popravkov v dogovorjenem obdobju.

Dodatni moduli

Poleg osnovnega urejanja vsebin, navigacije in uporabniških računov praktično vsi ponudniki ponujajo dodatne module kot dodatek ali že vključene v osnovno različico. Najpogostejši in že vključeni moduli so koledar, ankete, novice (tudi pošiljanje novic po e-pošti), galerija (slik, videoposnetkov) in urejanje datotek. Boljši sistemi imajo tudi module za obrazce, prikaz statistike dostopov, podporo več domenam z ločenimi ali multipliciranimi vsebinami, forum, klepet, podporo več jezikom, generiranje virov RSS, reklamiranje z oglasnimi pasicami itd.

Le redki sistemi CMS imajo vključeno tudi optimalizacijo za iskalnike tako s pomočjo kratkih naslovov URL kot z možnostjo določitve naslova strani, ključnih besed in drugih metaoznak za vsako posamezno stran. Enako velja tudi za izvedbo do tiskalnika prijaznih strani (npr. brez navigacije) in nastavitev lastnih strani za tipične napake (npr. napaka 404 - stran ni najdena). Poenostavljeno lahko ugotovimo, da število dodatnih modulov ustreza obsegu dela, ki ga je ponudnik določenega sistema CMS porabil pri načrtovanju in izvedbi kakovostne zbirke podatkov za sistem.

Prihodnost in konec

Nehvaležno bi bilo napovedovati, koliko domačih sistemov bo na dolgi rok ostalo na slovenskem trgu. Odprtokodne (tuje) rešitve so zelo privlačne in dobivajo tudi slovenske skupnosti uporabnikov (več o domačem odprtokodnem CMS preberite v okviru). Po drugi strani nam je eden izmed domačih ponudnikov sistemov CMS povedal, da je zaustavil razvoj lastnega sicer uspešnega sistema in se posvetil gradnji spletne skupnosti uporabnikov. Tako seveda računa na večji zaslužek s prodajo oglasov in storitev v primerjavi z nekaj deset prodanimi sistemi CMS.

Nekaj razvojnih ekip kljub vsemu razmišlja drugače. Zgled razvoja je evolucija sistema MojPortal, ki ga avtorji razširjajo z novo večjezično inačico MyPortal 2.0 (na voljo v prvi polovici leta 2009), namenjeno tudi za tuji trg. Med novostmi bosta, denimo, sestavljiva domača stran ("dashboard") in uporaba tehnologije AJAX. Druge ekipe načrtujejo ponuditi svoj sistem tudi drugim razvijalcem za samostojen razvoj modulov in postavitev spletnih strani za naročnike itd.

V tabeli smo popisali 21 slovenskih ponudnikov CMS, verjamemo, da jih je v resnici na trgu še veliko več. Nekatere izmed njih smo preizkusili v živo, pri vseh pa smo popisali njihove ključne značilnosti, ki vam bodo pri morebitni odločitvi o izbiri vsaj nekoliko pomagale.

Odločitev o izbiri seveda prepuščamo vam. Z mirno vestjo pa lahko pri izbiri uporabite preprosto testno vprašanje glede zaupanja ponudnika v lastno rešitev. Vprašajte jih, ali za spletne predstavitve (lastno ali vsaj za naročnike) uporabljajo svoj sistem CMS. Saj veste, delo hvali mojstra, če pa ta ne zaupa v svoje delo, gremo navadno k drugemu.

Slovenski odprtokodnež

Izmed pregledanih sistemov CMS je le SiSplet odprtokoden. Izdelala ga je projektna skupina RIS (Raba Interneta v Sloveniji) Centra za metodologijo na Fakulteti za družbene vede. Zaradi licence GPL lahko SiSplet prosto prenesete in uporabite v svojem strežniku. Trenutna stabilna različica je 5.04, po želji pa lahko stopite v stik z avtorjem za prenos novejše različice. Za uporabnike Windows je na voljo tudi posebna samodejna namestitev.

Zaradi akademske zasnove je poudarek SiSpleta na vzpostavitvi projektnih okolij, seznamu bibliografije, novicah in dogodkih ter forumih. Seveda lahko sistem uporabite tudi v komercialne namene. Zanimive so časovnice za vodenje evidence dela in koledar s podobnimi funkcionalnostmi kot Outlook in Google Calendar. Znani anketni sistem v RIS je prav tako vključen, marsikateri urednik pa bo omogočil tudi funkcijo M2W ("mail-to-web"), ki omogoča dodajanje vsebin kar prek pošiljanja e-pošte na ustrezno določen e-naslov. Podpora AJAX pri urejanju navigacije je vključena že od septembra 2005. SiSplet vključuje lasten hitri iskalnik, ki išče tudi po priponkah DOC, XLS, PDF, RAR in ZIP.

Nekateri ponudniki že svojo osnovno stran zgradijo s svojim sistemom CMS.

Lepo je, če imate možnost CMS preizkusiti kar takoj, z geslom Demo.

Delo s CMS je lahko bolj polno, če imamo na voljo množico najrazličnejših dodatkov.

Nekateri že z izbiro jezika svoje spletne strani pokažejo, da merijo (tudi) na uporabnike zunaj Slovenije.

Pri domačih sistemih CMS zaradi velikosti trga seveda ne moremo pričakovati pet razvijalcev posamezne rešitve, pa tudi kode verjetno ne bo mogoče videti.

Dolgoročno gledano je vsebine strani iz zbirke podatkov enostavno prenesti v enako ali drugo zbirko s poizvedbenim jezikom SQL, tako da morebitne selitve strani brez oblikovnih in drugih sprememb zahtevajo le nekaj dni ali celo ur.

Pri pregledu funkcij urejanja vsebin domačih sistemov CMS se je hitro izkazalo, da ponudniki (pravilno!) niso odkrivali tople vode - kakovostni in brezplačni urejevalniki spletne kode, ki jih je mogoče vključiti v spletno stran, so že dolgo na voljo.

Preden izberete sistem CMS, se pozanimajte pri ponudnikih, ali je njihov sistem mogoče namestiti tudi interno v podjetju. Če ponujajo le gostovanje, to namreč ne bo mogoče.