Domače znanje!
Umetna inteligenca je, tako kot povsod po svetu, tudi v Sloveniji že mesece osrednja tema interesa praktično vseh uporabnikov, raziskovalcev, razvijalcev in ponudnikov informacijske tehnologije. Tudi na področjih, kjer morda tega ne bi pričakovali. Umetna inteligenca je obenem določena kot ena od prioritet razvoja digitalne družbe v Sloveniji, zato je zanimivo pogledati, kaj se na tem področju dogaja in kaj nastaja v naših prostorih.
Slovenija je majhna država, ampak z zelo dobrimi kompetencami na področju informacijskih tehnologij, med drugim tudi na področju umetne inteligence (UI). Ta ima v Sloveniji bogato zgodovino, čeprav morda to širši javnosti v preteklosti ni bilo pretirano poznano, ker je bilo dogajanje večinoma omejeno na akademske in raziskovalne kroge.
Začetki segajo že v zgodnja 80. leta prejšnjega stoletja. Takrat so prve generacije inženirjev, ki so šele vstopale v dobo računalnikov PC na Fakulteti za računalništvo in elektrotehniko v Ljubljani, že poslušale predmet Umetna inteligenca, ki so ga promovirali vizionarji na čelu z dr. Ivanom Bratkom. Tudi mariborska univerza je bila aktivna zelo zgodaj. Kmalu za tem je poleg fakultet širino raziskav in razvoja prevzel tudi Institut Jožef Štefan z Odsekom za umetno inteligenco. Marsikje drugje po svetu pa ni bilo tako.
Nekatera dognanja in razvoj na področju umetne inteligenco so se že v pred mnogimi leti preselili tudi v konkretne izdelke in storitve, čeprav pogosto za zelo specializirano in nišno rabo, zato so morda tudi neupravičeno ostali brez pozornosti širše javnosti. Trdimo lahko, da se je vedno nekaj dogajalo, a se je v resnici o tem manj vedelo in govorilo v širši javnosti. Pozornost je bila drugje.
Nato so prišli kot strela z jasnega, vsaj po mnenju širše javnosti, veliki jezikovni modeli in generativna umetna inteligenca, ki so v nepolnih dveh letih povsem spremenili usmeritve in interes vseh, ne samo na področju umetne inteligence, temveč tudi digitalne družbe kot celote. Kako hitro se je zgodila ta transformacija, priča tudi dejstvo, da je večina projektov, ki bo predstavljena v naslednjih straneh, šele na začetku svoje življenjske dobe.
Veseli predvsem podatek, da so med ponudniki rešitev tako mlada, startup podjetja kot tudi uveljavljena IT-podjetja, raziskovalne in izobraževalne ustanove, poleg njih pa še agilni oddelki za digitalizacijo v velikih slovenskih družbah, katerih osnovna dejavnost ni IT. Toda v današnjih časih digitalizacije družbe smo vpleteni vsi, mar ne? Še bolj veseli smo, da številni projekti z umetno inteligenco niso zgolj implementacija znanja, razvitega drugod po svetu, temveč so plod domačega znanja in inovativnosti. Sem sodijo tudi orodja za razpoznavo slovenskega govora in razvoj slovenskih velikih jezikovnih modelov.
Domača ponudba znanja in rešitev
Vsi dobro vemo, da večina zanimivih rešitev s področja generativne umetne inteligence trenutno prihaja iz tujine, natančneje, pretežno iz ZDA. V podrejenem položaju je vsa Evropa, ne samo Slovenija. Obenem se vsi, javnost, stroka in politika, zavedamo, da taka odvisnost na tem področju ni dobra. Še večji pomisleki so o načinu rabe umetne inteligence, predvsem zaradi rednih kršitev zaupanja, možnosti zlorab, kraje intelektualne lastnine ali celo zaupnih informacij. Evropska unija je zato tudi sprejela akt o umetni inteligenci, kot prva na svetu. Pri vsem tem dogajanju je nekaj jasno: domače znanje in storitve (v EU in Sloveniji) so zaželene, v nekaterih primerih rabe celo nujne.
GamayunAI je celovita platforma za izdelavo naprednih poslovnih aplikacij s temeljem na UI.
V takih razmerah, ko o umetni inteligenci praktično nenehno govorijo vsi klasični mediji, družabna omrežja, reklame, celo politiki, se zdi, da bo relativno enostavno priti do »zemljevida« rešitev, ki obstajajo ali šele nastajajo v Sloveniji. V praksi pa se je izkazalo, da je to precej težja naloga, kot smo si predstavljali. Ne zato, ker bi težko našli zanimive projekte, temveč, ker je vse preveč enostavno izpustiti katerega, ki bi objavo povsem zaslužil.
Razlogov je več, sodimo pa, da je večina teh projektov zelo mladih, šele v povojih in jih avtorji še ne promovirajo zadostno, v medijih pa se ne pojavljajo. Za nekatere celo velja, da na internetu (še) nič ne zvemo o njih in zanje ne bi vedeli, če ne bi slišali o njih na enem od številnih dogodkov na to temo.
Tokratni pregled zato štejemo kot »različico 1.0« tovrstnega pregleda rešitev. Zajeli smo projekte in izdelke, ki smo jih spoznali na konferencah, kot so Websi, Nacionalna konferenca o AI, FPA, NTK, GoDigital, ter številnih tematskih posvetih, organiziranih v sklopu Gospodarske Zbornice Slovenije (GZS). Posvetovali smo se s sekcijo AIDAS, sekcijo za podatkovno znanost in z umetno inteligenco v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) v okviru GZS, iniciativo AI4SI in s še nekaterimi drugimi viri.
Kljub temu težko trdimo, da smo res zajeli glavnino. Naredili smo največ, kar je bilo v naših moči, in upamo, da smo čim manj spregledali. Tokratni pregled, ki nima ambicije biti celovit, štejemo kot prvi zapis, ki ga bomo rade volje v prihodnosti po potrebi še dopolnili ali ponovili.
Od zavarovalništva do proizvodnje
Eden najodmevnejših projektov s področja umetne inteligence v Sloveniji je izdelek FrodoAI, ki so ga razvili v podjetju Medius. Gre za rešitev za odkrivanje prevar v zavarovalništvu, ki uporablja različne tehnike za ugotavljanja sumljivih transakcij. Rešitev se je že zelo uspešno potrdila v praktični rabi, saj je tehnologija uspešno zaznala skoraj četrtino prevar med obravnavanimi zahtevki. To je podjetju Medius prislužilo laskavo naziv projekta leta na natečaju GoDigital, ki ga vsako leto razpiše GZS.
Frodo AI uporablja Mediusovo platformo GamayunAI, ki omogoča razvoj naprednih rešitev z uporabo mešanice umetne inteligence in podatkovne analitike. Tako organizacijam zagotavlja obvladovanje velikih količin podatkov in uporabo umetnointeligenčnih modelov v realnem času. Platforma omogoča avtomatizacijo procesov, kot so zaznavanje napak, odkrivanje prevar, anonimizacija dokumentov in napovedovanje proizvodnje, na primer električne energije iz obnovljivih virov, kot so sončne elektrarne. Pri tem se sistem samodejno uči in izboljšuje delovanje v času.
Platforma GamayunAI za nameček omogoča personalizacijo rešitev, kar pomeni, da lahko organizacije ustvarijo svoje prilagojene modele umetne inteligence, ki temeljijo na specifičnih potrebah in podatkovnih tokovih.
Storitev AILA, ki jo razvija družba Creaplus, se osredotoča na varno in zasebno uporabo umetne inteligence ob pomoči uporabe velikih jezikovnih modelov in tehnike RAG (Retrival Augmented Generation), brez uporabe javnih komercialnih rešitev, kot je ChatGPT.
AILA omogoča varno in zasebno uporabo pomočnikov UI.
S tem odgovarja na tveganja, povezana z uporabo UI, predvsem na področju varovanja podatkov, intelektualne lastnine ter zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, kot je GDPR. Rešitev ponuja podjetjem popolno zasebnost in nadzor nad umetno inteligenco, s čimer preprečuje uhajanje zaupnih informacij in zagotavlja, da podatki niso dostopni ponudnikom UI.
Rešitev je uporabna v različnih primerih, kot so razvoj internih virtualnih asistentov, ki omogočajo zaposlenim hitrejši dostop do podatkov in večjo učinkovitost, ter analiza, primerjava in ocenjevanje vsebin. V kombinaciji z drugimi izdelki nudi avtomatizacijo in izvedbo kompleksnejših nalog na osnovi pogovora z digitalnim asistentom.
Podjetje Qlector ponuja napredno platformo za optimizacijo proizvodnih procesov, imenovano QLector LEAP, ki temelji na umetni inteligenci. Glavni cilj platforme je pomagati proizvodnim podjetjem pri uravnoteženju zalog in zmanjševanju zamud ter optimizaciji delovnih procesov. Rešitev je zasnovana kot kognitivni umetnointeligenčni asistent, ki omogoča natančno planiranje, usmerjanje in prilagajanje proizvodnje glede na realne podatke in potrebe.
QLECTOR LEAP naslavlja ključne izzive v proizvodnji, kot so neoptimalna raven zalog, dolgi dobavni roki, netočne napovedi, majhna izkoriščenost virov in odvisnost od posameznikov. Platforma omogoča napovedovanje časa prihoda materialov ter predlaga alternativne poti in ukrepe v primeru proizvodnih zastojev, kar omogoča bolj prilagodljivo in učinkovitejše upravljanje proizvodnje.
Qlector Leap omogoča planiranje proizvodnje ob pomoči UI.
Platforma deluje kot digitalni dvojnik, kar pomeni, da omogoča simulacijo porabe materialov, transporta in proizvodnih procesov. Različni uporabniki, kot so logistični menedžerji, tehnologi, planerji in vodje izmene, imajo vpogled v ključne kazalnike uspešnosti (KPI) ter lahko upravljajo in simulirajo procese, razporejajo človeške vire in urejajo matične podatke. Rešitev je integrirana s sistemi ERP, MES in IoT, kar omogoča spremljanje in upravljanje v realnem času.
Oblačne storitve Tipko (transkript.si) ponujajo prepoznavanje in obdelavo govorjene slovenščine, zlasti pri obdelavi velikih količin govora. Storitve vključujejo hitro vnašanje besedil, samodejno podnaslavljanje ter prepisovanje posnetkov. Rešitve, ki jih ponujajo, so usmerjene v izboljšanje kakovosti razpoznave govora s tehnikami, kot so odstranjevanje šumov in odmevov, separacija in lociranje virov zvoka v prostoru, detekcija govora, segmentacija govorcev in celo ločevanje vsebin z znaki prepirljivosti.
Tipko zna vse – od razpoznave do prepisa in povzemanja zvočnih posnetkov.
Prav tako se osredotočajo na kakovostnejšo razpoznavo govora, na primer samodejno zaznavanje ločil in velikih začetnic v prepisih. Tipko ponuja tudi orodja na temelju umetne inteligence za povzemanje besedil, kar je koristno za hitro obdelavo in analizo velikih količin govora ali besedilnih podatkov. Storitve vključujejo rešitve za narekovanje v živo, ki omogočajo uporabo narekovanja, razpoznave in povzemanja neposredno v različne aplikacije, prek vmesnikov API.
Od obrambe do reševanja bolezni
Eno od področij, kjer smo v Sloveniji zelo dejavni, je uporaba umetne inteligence v zdravstvu. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko so razvili programe ParkinsonCheck in Neus za diagnosticiranje nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen in demenca, s poudarkom na preprostem in pravočasnem odkrivanju ter spremljanju teh bolezni.
Storitev ParkinsonCheck je namenjena diagnosticiranju parkinsonskega in esencialnega tremorja prek spirografskih testov, ki uporabnikom omogočajo, da ob pomoči pametnega telefona izvedejo test risanja Arhimedove spirale. Sistem nato analizira značilke risb in ob pomoči ekspertnega sistema oceni prisotnost tremorja.
ParkinsonCheck pomaga pri zgodnji diagnozi parkinsonskega tremorja.
Projekt Neus se ukvarja z raziskavami in razvojem tehnologij za zgodnje zaznavanje demence, pri čemer uporablja sledenje očesnim gibom med branjem kot diagnostično orodje. Na ta način je mogoče identificirati blage kognitivne motnje, kar lahko pripomore k zgodnejšemu odkrivanju Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence.
Na Institutu Jožef Stefan pa razvijajo rešitev za obvladovanje srčnega popuščanja z uporabo umetne inteligence in mobilnih tehnologij. Aplikacija HeartMan je zasnovana za pomoč bolnikom s srčnim popuščanjem pri vsakodnevnem obvladovanju njihovega stanja. Senzorji, kot sta fotopletizmografski senzor (PPG) in pospeškomer, omogočajo natančno spremljanje bolnikovih telesnih in psiholoških parametrov.
HeartMan omogoča spremljanje bolnikov.
Na podlagi teh podatkov umetna inteligenca analizira bolnikovo stanje in ponudi prilagojene nasvete za izboljšanje počutja ter splošnega zdravja. HeartMan uporabnikom pomaga spremljati njihov krvni tlak, telesno aktivnost in psihološko stanje, hkrati pa ponuja podporo pri spopadanju s čustvenimi izzivi, kot so anksioznost, depresija in kognitivne težave, ki pogosto spremljajo srčno popuščanje. Aplikacija vključuje več funkcionalnosti, kot so opomniki za jemanje zdravil, prilagojeni programi vadbe, izobraževanje o prehrani in orodja za spremljanje vitalnih znakov.
V partnerstvu z IJS je nastala tudi aplikacija Eatvisor podjetja Zerodays, ki je namenjena spremljanju prehranskih navad, hranilnih vrednosti in načrtovanju obrokov. Ponuja funkcionalnosti, kot so dnevnik prehrane, kjer lahko uporabniki spremljajo svoje obroke, izračun hranilnih vrednosti posameznih živil in receptov ter primerjava hranilnih vrednosti med različnimi živili.
Del aplikacije je tudi modul FoodMarketMap, ki uporabnikom omogoča, da posnamejo fotografije svojih nakupovalnih računov, pri čemer tehnologija samodejno prepozna večino živilskih artiklov in njihovih cen tako, da jih primerja z zbirko podatkov o sestavi hrane (FCDB). Elemente, ki niso prepoznani, lahko uporabnik doda ročno tako, da jih fotografira, program pa jih samodejno prepozna.
Podjetje Vitasis, ustanovljeno kot spin-off Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ponuja napredne rešitve, ki temeljijo na govorni tehnologiji in umetni inteligenci, s poudarkom na izboljšanju storitev v javnem sektorju, zdravstvu in izobraževanju. Ena izmed ključnih storitev podjetja je Truebar, platforma, ki omogoča sintezo govora, samodejno razpoznavo govora (ASR) ter prevajanje. Tehnologija je optimizirana z uporabo umetne inteligence za zmanjšanje občutljivosti na šum in povečanje natančnosti prepoznave govora, kar omogoča uporabo v zahtevnih okoljih z veliko zvočnega hrupa.
Vitabits omogoča oddaljeno spremljanje pacientov, tudi ob pomoči UI.
Rešitve podjetja temeljijo na modelih, ki z vključevanjem strojnega učenja izboljšujejo razpoznavo govora z uporabo tehnik, kot sta spektralna subtrakcija in podatkovna obogatitev. Eden takih je program Vitabits, sistem za oddaljeno spremljanje pacientov, ki omogoča zbiranje podatkov o zdravju na daljavo ter pomaga zdravstvenim ustanovam izboljšati oskrbo pacientov.
Zanimivo, da imamo v Sloveniji kar nekaj razvoja, ki je povezan z obrambnimi in vojaškimi temami. Projekt BLS ALGO, plod razvoja UM FERI in podjetja Igea, temelji na umetni inteligenci in je zasnovan za samodejno obdelavo slikovnega materiala, pridobljenega z brezpilotnimi letalnimi sistemi (droni). Glavni namen sistema je podpora poveljnikom na taktični ravni z omogočanjem spremljanja dogajanja na bojišču v realnem času z uporabo računalniškega vida, radarjev, lokacijskih podatkov in orkestracije podatkov za enostavnejšo vizualizacijo podatkov, potrebnih za odločanje. Uporabniki tega sistema so lahko vojaške enote, reševalci ter druge organizacije, ki se soočajo s kompleksnimi prostorskimi podatki in potrebujejo hitro analizo informacij v realnem času.
BLS ALGO zmore samodejno razpoznavati ciljne objekte na videoposnetkih.
Drugi projekt s področje obrambe nastaja v okviru mednarodnega sodelovanja, kjer je slovenski partner družba Arctur. Projekt AI4DEF se osredotoča na uporabo umetne inteligence v obrambi in poteka od leta 2021. Vključuje 21 partnerjev iz 10 držav EU, med drugimi podjetja, kot sta Airbus in Leonardo. Glavna cilja projekta sta izboljšanje situacijskega zavedanja in podpore pri odločanju, zlasti v kompleksnih večdomenskih situacijah (kopno, morje, zrak, vesolje in kibernetski prostor). AI4DEF omogoča učinkovitejše načrtovanje misij, operativno vodenje in uporabo brezpilotnih zračnih sistemov (UAV). Umetna inteligenca v tem kontekstu omogoča hitro in natančno obdelavo velikih količin podatkov ter pospešuje postopek odločanja v kritičnih situacijah.
Zanimivo, da je Arctur aktiven tudi na področju umetne inteligence v zdravstvu. Projekt Classica, ki poteka od 2022, se osredotoča na izboljšanje rezultatov operacij raka ob pomoči programske opreme, podprte z umetno inteligenco. V okviru tega projekta sodelujejo s sedmimi univerzitetnimi klinikami po Evropi, pri čemer je cilj klinična validacija uporabe umetne inteligence za razvrščanje rakavih tkiv med operacijami v realnem času. Sistem omogoča odkrivanje kolorektalnega raka z uporabo računalniškega vida, umetne inteligence in naprednih algoritmov.
Od turističnega vodnika do izobraževanja
Ena od slovenskih organizacij, ki izdatno uporabljajo napovedovalne modele in s tem tudi umetno inteligenco, je Agencija RS za okolje (Arso). Ti služijo med drugim za izboljšanje meteoroloških in oceanografskih napovedi ter obvladovanje okoljskih izzivov. Ena ključnih tehnologij, ki jo razvijajo, je globoka nevronska mreža ANet, ki omogoča poprocesiranje srednjeročnih vremenskih napovedi. ANet temelji na podatkih iz vremenskih napovedi in meritev, ki jih združuje za natančnejše verjetnostne vremenske napovedi za posamezne lokacije. Projekt ANet je bil priznan kot eden najboljših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2023 in je dosegel odlične rezultate na mednarodni ravni.
Arso HIDRA sodi med najuspešnejše sisteme za napovedovanje gladin morja.
Poleg tega Arso razvija globoke nevronske mreže HIDRA, namenjene napovedovanju gladin morja in obalnih poplav. Ob pomoči HIDRA sistemov lahko natančno predvidijo gladine morja in ekstremne vremenske pojave, kar je ključnega pomena za zaščito obalnih območij pred poplavami. HIDRA modeli, kot sta HIDRA1 in HIDRA2, ponujajo prostorsko razpršene in računsko učinkovite napovedi, ki so že v uporabi na Arsu in v drugih državah, kot je Estonija. Ti modeli omogočajo do četrtino natančnejše napovedi kot tradicionalni fizikalni modeli.
Ena izmed najzanimivejših rešitev in za marsikoga zelo dobrodošlih novosti, ki združuje sodobne digitalne pomočnike, umetno inteligenco in javne podatke, je aplikacija Pravko, pomočnik pri obvladovanju birokratskih postopkov ob pomoči umetne inteligence. Rešitev je zasnovana tako, da uporabnikom omogoča hitro in enostavno iskanje odgovorov na vprašanja, povezana z zakonodajo in s postopki, kar rešuje težave, s katerimi se pogosto soočajo državljani pri upravnih postopkih. Pravko uporablja napredne algoritme za razumevanje vprašanj v naravnem jeziku, nato pa poišče relevantne uradne vire, preišče zakonodajo in poda najverjetnejšo rešitev. Storitev je celo brezplačna za fizične osebe.
Pravko je umetnointeligenčni asistent za pomoč pri birokratskih postopkih.
Če gremo v povsem drugo dejavnost, srečamo zelo zanimivo in inovativno rešitev Camx, ki jo ponuja Tovarna Tech. Gre za rešitev, ki združuje umetno inteligenco, virtualno resničnost (VR), obogatene resničnosti (AR) in pametne videosisteme za različna področja uporabe, od športa do industrije zabave. Ena najzanimivejših rešitev je Smart AutoCapture System, ki uporablja več kamer različnih tipov za zajem visokokakovostnih videoposnetkov.
Camix omogoča zelo natančno razpoznavo in sledenje objektov.
Sistem uporablja statične kamere, ki spremljajo gibanje uporabnika in usmerjajo dinamične (PTZ) kamere, da zagotovijo optimalne posnetke podrobnosti, denimo skeleta in mišic, ne glede na razdaljo ali položaj uporabnika. Ta tehnologija je posebej zasnovana za uporabo v športih, kot je smučanje, kjer se podatki o gibanju analizirajo z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja, kar omogoča primerjavo gibanja športnika z idealnim gibanjem ter daje povratne informacije za izboljšanje tehnike.
Podjetje HopGuides ponuja napredne rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci za preoblikovanje turističnih izkušenj. Njihova glavna storitev so digitalni vodniki, ki gostom omogočajo personalizirano raziskovanje turističnih destinacij, ob tem pa sodelujejo z lokalnimi turističnimi ponudniki. Glavni cilji podjetja so izboljšanje izkušenj obiskovalcev, povečanje operativne učinkovitosti in krepitev lokalnega gospodarstva, pri čemer turisti raziskujejo destinacije v svojem tempu in ostajajo povezani z lokalnim okoljem.
Podjetje Wise Up se je podalo na področje uporabe tehnologij umetne inteligence na področju izobraževanja. Njihove storitve so osredotočene na izboljšanje učnega procesa ob pomoči naprednih tehnologij, ki omogočajo personalizacijo izobraževanja, spremljanje napredka učencev in avtomatizacijo administrativnih nalog. Z uporabo UI sistemi prilagodijo učno snov individualnim potrebam in znanju vsakega učenca, kar omogoča boljše razumevanje snovi in večjo angažiranost. Rešitve podjetja vključujejo tudi analitiko podatkov, ki učiteljem omogoča vpogled v napredek učencev ter prepoznavo področij, kjer so potrebne izboljšave.
Podjetje razvija tudi orodja za e-učenje, ki omogočajo študentom, da dostopajo do učnih vsebin kadarkoli in kjerkoli. Ta so zasnovana tako, da izboljšajo interaktivnost učnega procesa ter vključujejo elemente, kot so kvizi, simulacije in igre, ki učence motivirajo k aktivnemu učenju. Vse rešitve temeljijo na uporabi UI, kar omogoča natančnejše prilagajanje vsebin in optimizacijo učnega procesa na podlagi realnih podatkov.
Slovenija kot destinacija za umetno inteligenco
V zgornjih odstavkih je zapisan le del rezultatov številnih iniciativ in aktivnosti, ki se dogajajo v Sloveniji. Številna uveljavljene IT-družbe umetno inteligenco pospešeno umeščajo v svoje izdelke in storitve, sestavljajo kompetenčne centre in snujejo naslednjo generacijo rešitev. Zaradi tega se krepijo interesna združenja, kot je sekcija AIDAS v okviru Združenja za informatiko in Telekomunikacije na GZS, ter iniciativa AI4SI, ki želi področje umetne inteligence približati malim in srednjim podjetjem v Sloveniji.
Cilj seveda ni samo Slovenija. Letos bo ob pomoči Agencije Spirit Slovenija in Gospodarske zbornice Slovenije skupina 13 slovenskih podjetij predstavila svoje izdelke na največjem mednarodnem sejmu informacijske tehnologije Gitex 2024 v Dubaju. Skupni imenovalec nastopa je prav Slovenija kot destinacija za umetno inteligenco. Rešitve segajo od področja logistike do financ, pametnih mest, infrastrukture in nekaterih bolj nišnih področij.
V primerjavi s preteklostjo se zdi, da se zdaj tudi država zaveda pomena in priložnosti, povezanih z umetno inteligenco, tako glede rabe v javnem sektorju kot sredstev za krepitev kompetenc in gospodarske moči v drugih sektorjih. Prav zato je tudi v javnem sektorju v nastanku državni kompetenčni center za umetno inteligenco, ki bo združeval in usmerjal številne institucije, projekte in iniciative za učinkovitejšo rabo nove tehnologije v vseh vejah države.
Ne smemo pozabiti na raziskovalne organizacije, kot je IRCAI, mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje pod okriljem Unesca in se osredotoča na razvoj ter uporabo umetne inteligence za spodbujanje trajnostnega razvoja po svetu. Njihovo poslanstvo je razvoj umetnointeligenčnih orodij in rešitev, ki lahko pomagajo državam članicam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so zmanjševanje neenakosti, izboljšanje kakovosti izobraževanja, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje gospodarske rasti.
Bogat vir dogajanja je odsek za umetno inteligenco na IJS, kjer se potekajo številni pomembni projektih, katerih pravo vrednost bomo morda razumeli šele čez čas. To so Text-Garden, knjižnica za analizo besedil, OntoGen, orodje za gradnjo ontologij, Document-Atlas, orodje za vizualizacijo kompleksnih podatkov, in še bi lahko naštevali.
Zavedati se moramo, da smo šele na začetkih novega vala informacijskih rešitev, ki jih bo omogočila ali spodbudila umetna inteligenca. Če sodimo po »jutru«, nas čaka še zanimiv »dan«.