Objavljeno: 25.9.2012 | Avtor: Anže Tomić | Monitor September 2012 | Teme: android

Domači oblaki

Beseda oblak (cloud) je na najrazličnejših kosih elektronike vedno bolj priljubljena in nič ne kaže, da bi to kaj pojenjavalo. Tako so postali "oblačni" tudi omrežni diski NAS in izdelovalci so s tem tako glasni, da smo pojavu namenili nekoliko več pozornosti.

Oblak je v računalniškem svetu izraz z zelo širokim pomenom. To pridno izkoriščajo vsi izdelovalci in hitro lepijo na zmožnosti svojih naprav, ki morda niso čistokrvno oblačne.

Povprečnega uporabnika se je oblak prvič dotaknil pri ponudnikih spletne pošte, ki živijo povsem v internetu. Vsa elektronska pošta, ki še vedno biva v strežnikih Hotmaila (zdaj outlook.com), Gmaila, Yahoo maila, ni bila nikoli v našem osebnem računalniku, temveč je vedno bivala nekje v oblaku. Le da takrat oblak še ni bil priročen marketinški slogan. Večina ljudi ga je vendarle dodobra spoznala ob pohodu Dropboxa in njemu podobnih storitev, ki so odpravile potrebo po nošenju ključkov USB vsakič, ko hočemo nekomu pokazati nekaj, kar biva v našem računalniku. V kombinaciji z aplikacijami v pametnih telefonih je tako vsenavzočnost naših dokumentov postala realnost, ki jo zagotavlja oblak.

Medtem ko je pri Dropoboxu začetnega prostora 2 GB in je za več bajtov treba doplačati, ga ni denarja, ki bi lahko nadomestil domači NAS. Ta lahko prek spleta postreže več terabajtov slik, glasbe, videoposnetkov, besedilnih datotek ... Poglavitna privlačnost Dropboxa in družbe so predvsem preprostost nastavitve, odlične mobilne aplikacije za dostop do vsebin in sinhronizacija podatkov na več računalnikih. Zadnja lastnost je pri uporabi NASa nerealna, saj je sinhronizacija več terabajtov podatkov nesmiselna. Prvi dve odliki pa sta oblačne shrambe naredili privlačne tudi uporabnikom, ki nimajo večjega računalniškega znanja. Tako smo preverili, kako se naprave NAS, ki so bolj domena naprednejših uporabnikov, obnesejo kot zasebne oblačne storitve.

Buffalo

Buffalo je svoje oblačne NASe poimenoval Cloudstation in se pri zagotavljanju oblačne dostopnosti datotek povezal s podjetjem Pogoplug. Naveza se je obrestovala, saj imajo pri Pogoplugu izkušnje s tem, kako zagotoviti prej omenjene lastnosti dobre oblačne storitve. Začne se s preprosto nastavitvijo, saj nas na spletni strani cloudstation.pogoplug.com čaka čarovnik in nas popelje po procesu nastavitve NASa.

Tu gre omeniti, da nam je spletni vmesnik nekoliko nagajal v zadnji različici Firefoxa, a je brez težav deloval v Chromu in Internet Explorerju. NAS tako povežemo s Pogoplug računom in naprava se v Pogoplug aplikacijah prikaže kot dodaten prostor, do katerega pridemo tudi prek mobilne aplikacije, ki je na voljo tako za iOS kot Android. Predvsem tu se kaže, kako pametna poteza je bila navezava s Pogoplugom, saj je njihova mobilna aplikacija najboljša med vsemi, kar smo jih spoznali med tem preizkusom. Pri pregledovanju slik na telefonu lahko med njimi prehajamo z drsenjem prsta, kar se zdi uporabnikom pametnih telefonov sicer samoumevno, a gre pri aplikacijah izdelovalcev NASov za dokaj redek pojav. Pogoplug prav tako nima težav z predvajanjem zvočnih in video posnetkov. Predvsem pa gre za odlično mobilno aplikacijo, ki bo hitro razumljiva slehernemu uporabniku.

V Buffalu so dali veliko na preprostost nastavitev in proces zreducirali na učinkovit čarovnik.

D-Link

D-Link si oblačnost predstavlja predvsem v kontekstu video nadzora, saj smo za potrebe preizkusa povezali tri njihove naprave. Začeli smo z NASom ShareCenter DIR-322L in ga povezali z D-Linkovim Cloud usmerjevalnikom DIR-605L, nanj pa povezali še njihovo nadzorno kamero DCS-5222L. Sam NAS brez usmerjevalnika nima nikakršnih oblačnih lastnosti, saj so te na voljo takrat, ko vse tri naprave povežemo z računom na spletni strani mydlink.com. Prek spletne strani tako lahko upravljamo usmerjevalnik, kamero in NAS, a na žalost le prek zelo osnovnega javanskega vmesnika. Medtem ko je nadzor nad kamero in usmerjevalnikom zadovoljiv, je delo z NASom omejeno na javanski raziskovalec, kjer lahko dosežemo posamične datoteke.

D-Link seveda kot glavno lastnost omenja dostop do podatkov od koderkoli prek mobilne aplikacije (iOS in Android) mydlink. Ta je dokaj osnovna in smo jo spoznali že lani na preizkusu D-Linkove nadzorne kamere in že takrat se je za nadzor slike obnesla dobro. Prav tako D-Link vnaša veliko truda v preprostost nastavitve, saj je bilo vse tri naprave s priloženimi čarovniki otročje lahko nastaviti. Zalomi se le pri tem, da v času našega preizkušanja mobilna aplikacija še ni prepoznala ShareCentra, vendar D-Link nenehno dodaja podporo novim napravam.

Medtem ko smo na dopustu, lahko prek programa myDlink spremljamo, kaj se dogaja na domačem dvorišču.

Lacie

Lacie je pred leti kupil ponudnika oblačne shrambe Wuala, ki je že takrat slovela kot ena najbolj varnih spletnih shramb. Zastonjski račun na Wuali nam prinese 5 GB prostora, za kaj več je seveda treba plačati. Žal tega prostora ni mogoče razširiti s prostorom v napravi NAS, na katero sicer lahko namestimo Wuala odjemalec. Ta vidi le tiste gigabajte, ki smo jih kupili ali dobili pri Wuali. Če bi Lacie ubrala podobno pot kot Buffalo s Pogoplugom, bi šlo za odlično rešitev, tako pa je nameščena Wuala na NASu le še en odjemalec, ki vidi, kaj je shranjeno v oblaku. Za iOS je na voljo tudi mobilna aplikacija, s katero lahko upravljamo datoteke na NASu in je med boljšimi med preizkušenimi, a ostaja občutek zamujene priložnosti s premajhno povezanostjo z Wualo. Kot že rečeno, je Wuala med varnejšimi spletnimi shrambami zato, ker se podatki kodirajo na odjemalcih (računalnik, telefon) in tako tudi zaposleni na Wuali nimajo vpogleda v vaše datoteke. Varnost prav tako ne omogoča pregleda datotek v Wuali prek spletne strani, seveda pa te omejitve ni za datoteke na NASu. Pri Lacie so se oblačnega dostopa datotek lotili tako, da do NASa lahko pridemo, vendar bonusov, ki jih prinaša Wuala, nismo deležni. Prav tako ni androidne mobilne aplikacije Lacie za dostop do NASa, Googlov operacijski sistem pa Wualo pozna.

Lacie je z nakupom Wuale dobil preprost in učinkovit mobilni program.

myDitto

Pri MyDttu so se dostopanja do vsebin, shranjenih v napravah NAS, lotili tako, da so za dostop potrebni dodatni kosi strojne opreme, ključi USB. Na vsakem izmed ključev, ki ga, medtem ko je priklopljen na NAS, zaklenemo z uporabniškim imenom in geslom, je nameščen program, ki omogoča dodajanje in manipuliranje z datotekami v NASu. Z myDitto ključem USB tako pridemo do kateregakoli računalnika, ki ima vhod USB in dostop do spleta, nakar se povežemo z NASom, ki sedi pri nas doma. Celoten postopek nastavitve je lahek in mirno ga bodo lahko uporabljali vsi uporabniki. Uporaba ključa USB kot točke vstopa je pametna poteza, saj zna z njimi delati večina ljudi. Sama aplikacija, ki se požene s ključa (lahko jo namestimo tudi v računalnik), je raziskovalec v slogu Total Commanderja z dvema oknoma, med katerima lahko premetavamo datoteke. Seveda program ni tako zmogljiv kot npr. Total Commander in ni vrhunec likovnega oblikovanja, a podpira primi-in-spusti in ga je na splošno preprosto uporabljati. Tu pa se dostop še ne konča, saj so v podjetju MyDitto poskrbeli tudi za mobilno aplikacijo, ki je sicer lepša od namizne, a ni tako dovršena kot Pogoplugov program. Slike je treba odpirati drugo za drugo, tako da je ogled celotnega albuma mučno opravilo. Zvočne posnetke predvaja (z nekaj zatikanja), videa pa ne zna predvajati in ga je treba najprej prenesti na telefon in si ga šele nato ogledati. Vidi se, da so v MyDittu začeli z izdelkom, ki bo domača oblačna shramba in ne zgolj NAS, saj je upravljanje datotek prek ključkov preprosta in dobro izvedena rešitev. Vendar pa jim manjka še nekaj kilometrine do trenutka, ko bo mobilna aplikacija lahko zamenjala katero od uveljavljenih oblačnih storitev.

MyDitto program, ki ga s seboj nosimo na ključku, ni med lepšimi, a je učinkovit in prepoznaven.

Netgear

Netgear s svojimi napravami ReadyNAS stavi na moč skupnosti, ki se je zgradila okoli njih, a so pri mobilnem dostopu do svojih NASov tako kot drugi izdelovalci razvili svojo aplikacijo. Najdemo jo tako v Applovem App Storu kot na Google Play in sliši na ime ReadyNAS remote. Sama namestitev je malce zapletena, saj je treba v računalnik sprva namestiti odjemalec Windows ali OS X, nato pa v samo napravo namestiti razširitev ReadyNas, da tako prek svojega telefona dosežemo omrežno diskovje. Tu moramo omeniti, da je aplikacija za iOS delovala, tista na Androidu (Galaxy Nexus, 4.1 Jellybean) pa je bila neuporabna, saj se ni hotela povezati z napravo. Sam program spominja na izdelke drugih izdelovalcev, saj gre za grd in na trenutke nepregleden kos kode, ki je daleč za programi iz rok Dropboxa, Boxa, Pogopluga. Pri Netgearu za domače uporabnika morda čakajo, da se bo zganila skupnost, saj je ReadyNAS Remote premalo. Kar zadeva oblačne procese, je bolje poskrbljeno za podjetja, saj so se povezala s storitvijo Egnyte, ki je plačljiva. S seboj prinese odličen spletni vmesnik, lep in pregleden mobilni program in dodatne priboljške (varnost), ki jih bodo cenili lastniki manjših podjetij. Ločili so tri cenovne plane, ki so razdeljeni po količini zaposlenih in velikosti oblačne shrambe, izmed katerih je največja zmožna hraniti 3 TB podatkov. Medtem ko je v kratkem času našega testiranja težko oceniti, kako se storitev obnese na daljši rok, je bilo videno dokaj impresivno in podobno pravi oblačni storitvi, ki deluje v kombinaciji s fizično napravo NAS.

Nastavitev brskalniškega dostopa do slik na napravah ReadyNAS je vodena skozi čarovnik, ki za nas postori vrsto zapletenih nastavitev.

Qnap

V Qnapu so za mobilni dostop do datotek v napravi NAS na voljo tri mobilne aplikacije (iOS in Android), ki skušajo zadovoljiti vse uporabnike. Prva je Q manager, s katero lahko pogledamo, v kakšnem stanju je naprava, lahko jo vklapljamo in izklapljamo ter upravljamo z vgrajenim Bittorrent odjemalcem. Nato je na voljo Q File, ki omogoča brskanje po datotekah, kjer lahko slike pregledujemo drugo za drugo in poslušamo glasbo. Video je treba z Q Filom sprva prenesti na telefon, a tega ni treba pri tretji aplikaciji Q Mobile. Ta tudi nekoliko odstopa od drugih izdelovalcev, saj je lepša, preglednejša in deluje odlično. Predvsem lahkota pri predvajanju video posnetkov je naravnost osupljiva in tu Qnap vodi pred drugimi. Poleg aplikacije Q Mobile je pri Qnapu mogoče do NASa priti tudi prek spleta. V nastavitvah si izberemo domeno na strani mycloudnas.com. Malce zakolca le pri sami nastavitvi, ki bi lahko bila preprostejša, saj nas nastavitev mycloudnas domene nikjer ne opozori, da je treba vklopiti funkcijo web server in še katero od storitev. Brez omenjenega do storitev ne moremo priti. Ko pa to odpravimo, je Qnap eden redkih izdelovalcev, ki poleg dobrega spletnega dostopa ponuja tudi soliden dostop prek mobilnih aplikacij.

Razlike med mobilnimi aplikacijami izdelovalcev so velike. Q File spada nekam v povprečje.

Synology

Synology je pri dostopu prek mobilnih naprav omogočil pravo sinhronizacijo datotek na način, ko je mobilna naprava le še en odjemalec, ki pri sebi kopira omenjeno mapo. Zaradi varčnosti s prostorom in varčevanja s količino prenesenih podatkov je možna sinhronizacija le nekaterih tekstovnih datotek. V spletni aplikaciji je tako škoda, da ni mogoče v tej mapi videti drugih vrst datotek, ki smo jih v napravi NAS sicer dali v to mapo. Tako jih prek tega pogleda ni mogoče prenesti k sebi, temveč je treba preklopiti na pogled WebDAV, kjer vidimo vse mape. Prav nepreglednost je glavna hiba mobilne aplikacije, saj je daleč od preproste rabe Pogopluga in družbe. Poleg krovnega programa je dal Synology na voljo aplikacije, ki na mobilnih napravah opravljajo točno določeno funkcijo. Medtem ko v krovni aplikaciji slik ne moremo gledati drugo za drugo, prav to omogoča aplikacija DS Photo+. Ta je namenjena le pregledovanju slik in je že bliže preprostosti, ki bi jo od oblačnih aplikacij pričakovali. Mobilne aplikacije nekaterih izdelovalcev so si zelo podobne in nakazujejo na medsebojno kopiranje, ki je verjetno posledica tega, da nobeno od podjetij noče zaostajati na mobilnih napravah. Več razlik najdemo pri spletnem dostopu, kjer so spletna okna v NAS pri Synologyu tudi daleč pred mobilnimi različicami.

Synologyjevi mobilni programi še niso na visoki ravni. Njihova programska oprema NAS naprav pa je med boljšimi.

ZyXel

ZyXel se je povezave s oblačnimi storitvami lotil preprosto in učinkovito, saj se je "prešvercal" na Dropbox. V nastavitvah NAS naprave vpišemo svoje uporabniško ime in geslo za Dropbox in na spletni strani servisa dovolimo napravi NAS dostop do podatkov. Nato NAS na svojih diski naredi mapo Dropbox, v Dropboxu pa se prikaže mapa, v katero lahko mečemo datoteke. Datoteke, ki jih na telefonu vržemo v to mapo, se avtomatično prenesejo na NAS in se nato pobrišejo v Dropboxu. Tako ne gre za pravo sinhronizacijo, temveč le za uporabo Dropboxa za prenos datotek neposredno v napravo NAS. Ta mapa rabi tudi za dodajanje torrent datotek, nato jih vgrajeni Bittorrent odjemalec uporabi za prenos vsebin. ZyXel poleg uporabe Dropboxa, s čimer si je zagotovil omejen, a odličen mobilni program, ponuja tudi lastno aplikacijo zMedia. Ta je le v mobilno kožico zavito prijavno okno, ki nas nato vrže v brskalnik mobilne naprave, kjer lahko brskamo po vsebini NASa. Prek brskalnika je brskanje zadovoljivo, a nikakor popolno, oziroma na ravni čistokrvnih mobilnih aplikacij.

ZyXelov mobilni program nas le pripelje v brskalnik, kjer lahko potem brskamo po datotekah na NASu.

Veliko vsega

Ob uspehu oblačnih podjetij (Box, Dropbox ...) so izdelovalci naprav NAS začeli iskati rešitve, ki bi uporabnikom omogočale podobne funkcionalnosti. Tako smo priča najrazličnejšim poskusom, kot so tesno in manj tesno povezovanje z oblačnimi podjetji (Buffalo - Pogoplug, Netgear - Egnyte, ZyXel - Dropbox), razvijanje lastnih načinov dostopa prek ključev USB (MyDitto) ali osredotočanje na nadzorne funkcionalnosti omreženih kamer (D-link). Nato so tu še izdelovalci, ki skušajo enostavne nastavitve in dobre mobilne aplikacije razvijati sami (Synology, Qnap). Poti in poizkusov je veliko, a preprostost nastavitve in kakovost mobilnih aplikacij z redkimi pozitivnimi presenečenji zdaleč ne dosegata ponudb Dropboxa in kompanije. Naprednejši uporabniki bomo marsikatero funkcionalnost z nekaj truda in privajanja hitro spravili v red, vsi drugi pa bodo morali počakati na čas, ko bodo izdelovalci naprav NAS oblačnim podjetjem prišli veliko bliže.

Kako smo preizkušali

Čeprav smo te naprave preizkušali še pred nedavnim (oktobra 2011), se je v tem času že nabralo kar nekaj novosti. Največji premiki so pri oblačnih ponudbah podjetij, saj se večina hvali z različnimi možnostmi dostopa z oddaljenih krajev - denimo prek mobilnih telefonov in tablic. To pa je že kar obširno področje, ki si je zaslužilo poseben preizkus (sploh ker se ne razlikuje med napravami, temveč med podjetji). Tokrat smo izpustili naprave, ki imajo samo en disk, saj se nam zdi ravno možnost redundance poglavitna prednost teh naprav.

Strojni del preizkusa pa je potekal po ustaljeni praksi. V vsako napravo smo vstavili oziroma privijačili enake diske (Wdjeve diske Green Line WD20EARX), za prvo postavitev smo večinoma uporabili priloženo programsko opremo, ki naprave poišče v omrežju. Sledila je osnovna postavitev, kjer smo postavili tudi RAID polje. Pri modelih z dvema diskoma smo uporabili RAID 1, pri tistih s štirimi oziroma petimi diski pa polje RAID 5.

Izvedli smo štiri različne meritve, torej pisanje in branje velikih in malih datotek. Hitrosti smo merili z lastnim programom Dbench in s programom za merjenje hitrosti omrežnih prenosov DUMeter. Izvedli smo več meritev in vzeli povprečje rezultatov, zaokroženih na najbližji MB. Merili smo tudi porabo energije, tako pri polni obremenitvi kot v mirovanju.

Buffalo Cloudstation Duo

Od ameriškega podjetja Buffalo smo tokrat dobili dve napravi, obe sta navzven praktično enaki. Osnovnejša se imenuje Cloudstation Duo, pri njej pa sta že vgrajena dva diska, vsak je velik en terabajt. Seveda ju lahko po želji tudi dokaj enostavno zamenjamo.

Naprava je med manjšimi, spredaj je pokrov, pod katerim se skrivata diska, na sprednji strani ni nobenih vmesnikov. Ti so zbrani zadaj, poleg omrežnega vmesnika je tam še en vmesnik USB, žal pa ni USB 3.0. Na zadnji strani je tudi majhno stikalo za vklop ali izklop naprave, tam je tudi razmeroma majhen ventilator. Naprava ni najtišja, čeprav so razlike v glasnosti razmeroma majhne, najglasnejši pa so praviloma diski.

Sama postavitev naprave je pravzaprav najlažja med vsemi na preizkusu. Navodila niso priložena, a jih hitro najdemo v spletu, sama postavitev pa poteka prek spletne strani. Tam si ustvarimo uporabniški račun, spletna stran pa dejansko sama najde napravo, priključeno v naše omrežje (če se to ne zgodi, pa lahko tudi sami vnesemo serijsko številko naprave). Iz nje se povežemo neposredno na spletni vmesnik naprave, kjer se lahko igramo z nastavitvami.

Pri funkcijah merijo na domače uporabnike, tako imamo na voljo tudi odjemalec za datoteke BitTorrent in strežnik za prenos video in glasbenih vsebin. Tudi hitrosti so temu primerne, saj gre za drugi najpočasnejši NAS na tokratnem preizkusu. Hitrosti so seveda dovolj visoke, da lahko brez težav prek omrežja predvajamo film, bolj nadležno je kopiranje večje količine podatkov, sploh manjših datotek (denimo fotografij). Cenovno je naprava še kar konkurenčna, seveda moramo upoštevati tudi to, da dobimo priložena že dva diska.

Buffalo Cloudstation Duo

Izdeluje: www.buffalo.com

Prodaja: www.pchand.si

Cena: 344 EUR (z 2 × 1 TB).

Za: Enostavna postavitev, dobra oblačna storitev, cena.

Proti: Počasnost.

Buffalo Cloudstation Duo Pro

Druga naprava podjetja Buffalo je navzven enaka prvi, ločita se le po majhni nalepki na sprednji strani, ki označuje zmogljivejši profesionalni model. Vse drugo je pravzaprav enako, le da sta pri tej napravi priložena diska, velika 2 TB.

Zadaj so enaki vmesniki, poleg omrežnega je še en USB, žal spet le po starejšem standardu 2.0. Na napravo lahko priključimo zunanji disk, podpira pa tudi priključitev tiskalnikov. Ventilator je enako velik, glasnost naprave je enaka kot pri manj zmogljivi različici. Glavni vir zvoka so seveda diski, pri dolgotrajnih obremenitvah (ko se torej slednji močneje segrejejo) pa stopi v igro še ventilator.

Prva postavitev spet poteka prek spleta, kasneje pa se lahko preselimo v spletni vmesnik same naprave. Zmogljivosti je kar nekaj, a manjkajo naprednejše možnosti, še vedno gre za napravo, namenjeno domačim uporabnikom.

Oznaka Pro nakazuje na zmogljivejši procesor in več pomnilnika - prvi bije pri frekvenci 1,6 GHz, pomnilnika pa je 256 MB (za razliko od 64 MB pri osnovnem modelu). Nadgrajena oprema pa se še kako pozna pri hitrostih prenosa, saj je pri večini meritev skoraj še enkrat hitrejši kot pri modelu brez oznake Pro. Največje razlike so pri pisanju in branju majhnih datotek, čeprav je tudi pri večjih dvig hitrosti zelo opazen.

Prednost obeh naprav podjetja Buffalo je v izjemni enostavnosti postavitve, obenem pa tudi v enostavni oblačni storitvi, ki jo ponujajo v navezi s podjetjem PogoPlug. Pri osnovni napravi smo zapisali, da je cena več kot konkurenčna, a tu žal to ne velja. Kljub temu da dobimo priložena že dva diska po 2 TB, je cena enostavno previsoka glede na zmogljivosti.

Buffalo Cloudstation Duo

Izdeluje: www.buffalo.com

Prodaja: www.pchand.si

Cena: 344 EUR (z 2 × 1 TB)

Za: Enostavna postavitev, dobra oblačna storitev.

Proti: Cena.

D-Link Sharecenter DNS-320L

Od podjetja D-Link smo imeli tokrat na preizkusu le en model, DNS-320L, ki ima prostor za dva diska in je namenjen domačim uporabnikom. Pri D-Linku prodajajo celo serijo naprav, ki se zna povezati v njihov oblak - poleg strežnika NAS so tu še spletne kamere in celo usmerjevalniki.

Naprava je nekoliko drugače oblikovana od drugih, saj sta v njej diska postavljena navpično. Pri tem moramo na vsak disk privijačiti ročico, disk pa se pokončno spusti v napravo. Na sprednji strani ni nobenih vmesnikov, zadaj pa je poleg omrežnega vmesnika še USB (žal le po standardu 2.0). Tam je tudi majhen ventilator. D-Link je bil tokrat najglasnejši na preizkusu, delno je kriv res majhen ventilator, delno pa tudi oblikovanje ohišja, saj diska ležita neposredno ob notranjem kovinskem delu ohišja.

Uporaba naprave je dokaj enostavna, čeprav nam priloženi program EZSearch naprave ni našel v omrežju - smo zato ročno poiskali njen IP. Spletni vmesnik je pregleden, naprava pa ponuja vse najuporabnejše funkcije za domače uporabnike (strežnik za večpredstavne datoteke, prenos torrentov itd.).

Pri hitrostnih meritvah se je DNS-320L odrezal povprečno. Hitrost branja večjih datotek je dobrih 70 MB/s (pri manjših datotekah pa 66 MB/s), hitrost pisanja pa 33 MB/s pri večjih in 27 pri manjših. To bo načeloma dovolj hitro za večino domačih potreb, tudi za predvajanje filma ob vzporednem prenašanju torrentov in kopiranju v ozadju. Glede na to, da gre za tokrat najcenejšo napravo na preizkusu (čeprav je le evro cenejša od naprave MyDitto), se Sharecenter presenetljivo dobro obnese. Še najbolj nas je zmotila glasnost, seveda pa ga lahko še vedno postavimo nekam, kjer nas to ne bo motilo.

D-Link Sharecenter DNS-320L

Izdeluje: www.dlink.com

Prodaja: www.xenya.si

Cena: 119 EUR.

Za: Cena.

Proti: Glasnost.

LaCie 5Big Office+

LaCiejeva naprava je vsekakor najmarkantnejša in navzven najbolj zanimiva naprava na tokratnem preizkusu. Gre za veliko in težko aluminijasto škatlo s povsem ravnimi stranicami, na njeni sprednji strani pa nas gleda veliko 'oko' (vsaj tako je videti). To je pravzaprav tipka za vklop in izklop, ki ob uporabi sveti modro (glede na dogajanje lahko tudi počasi utripa oziroma sveti rdeče). Zaradi aluminija se celotno ohišje uporablja tudi za prenos toplote iz naprave, v praksi pa gre za eno izmed najtišjih naprav na preizkusu.

Zadaj so poleg omrežnega vmesnika na voljo trije vmesniki USB (žal le 2.0), en eSata in celo izhod VGA, na katerega lahko priklopimo računalniški monitor. Ta model dobimo s tremi različnimi operacijskimi sistemi - poleg LaCijev NAS OS2 sta na voljo še modela z Windows Home Server 2011 in Windows Storage Server 2008 R2, ki smo ga preizkusili mi. Poleg naprave smo dobili še en disk, velik 2 TB, na voljo pa je tudi paket, v katerem dobimo pet diskov po 2 TB.

Naloženi Windows Server je hkrati najmočnejša in najšibkejša točka naprave. Za nekoga, ki je tudi drugače upravitelj in se spozna na strežniške različice Oken, bo to morda odlična izbira. Kljub temu zahteva bistveno več časa in energije kot pa katera izmed bolj klasičnih izbir. Večina naprav NAS ima namreč nameščeno prilagojeno različico Linuxa, uporabniški vmesniki pa so prilagojeni delu s funkcionalnostmi NASa. Govorimo o delu s polji RAID, dodajanju map in uporabnikov, določanju pravic itd. Pri Windows Serverju lahko seveda počnemo vse to (in še veliko več), a bo, kot rečeno, zahtevalo več časa in znanja.

Pri hitrostih se LaCie odlično obnese, je na tretjem mestu, so pa razlike med prvimi tremi napravami razmeroma majhne. Po porabi energije je to najpožrešnejša naprava, a glede na pet diskov je to tudi pričakovati (zmogljivejše naprave NAS, obenem s to, praktično vse uporabljajo Intelove procesorje Atom).

LaCie 5Big Office+

Izdeluje: www.lacie.com

Prodaja: www.domex.si

Cena: 764 EUR.

Za: Oblikovanje, tiho delovanje, kakovost izdelave, izhod VGA, Windows Storage Server 2008 R2.

Proti: Cena, Windows Storage Server 2008 R2.

MyDitto

Za MyDitto smo prvič slišali tik pred tem preizkusom, gre pa za novo znamko na tem področju. V tem trenutku ponujajo le eno napravo, a obljubljajo, da bodo ponudbo s časom še razširili. Posebnost naprave sta dva ključka USB, na katera je naložena programska oprema. Z njo lahko pridemo do datotek na napravi v kateremkoli računalniku, ki je priključen v splet. Gre torej za nekakšno oblačno storitev, katere uporaba je olajšana s ključki USB (programsko opremo lahko prenesemo tudi na druge ključe USB).

Gre za dokaj tipično napravo z ohišjem iz bele plastike, namenjeno domačim uporabnikom. Spredaj je en vmesnik USB (2.0), s katerim lahko hitro in enostavno naredimo varnostno kopijo kakega ključa USB. Še en USB je zadaj, tam sta tudi omrežni vmesnik in tipka za vklop oziroma izklop. Malce nas je razočarala glasnost naprave, diska sta namreč razmeroma tesno zapakirana drug ob drugem, majhen ventilator na spodnji strani pa očitno kar težko odvaja proizvedeno toploto.

Uporabniški vmesnik je zelo preprost, pravzaprav je tudi sama raba zelo preprosta. Vmesnik za prenos datotek spominja na Total Commander (čeprav sami raje preslikamo omrežni pogon). Ponuja vse najpogostejše funkcionalnosti, tudi prenos torrentov, izdelavo varnostnih kopij in podobno.

Bolj razočarani pa smo bili nad hitrostmi prenosa. MyDitto je namreč najpočasnejša naprava na tokratnem preizkusu, primerljiva pa je z bistveno starejšimi napravami. Velike datoteke bere pri hitrosti 25 MB/s, majhne pri 22 MB/s, pisanje pa poteka pri 12 oziroma 10 MB/s. To je sicer še vedno dovolj za predvajanje filma, a bo pri večjem številu povezav in prenosov hitro zmanjkalo zmogljivosti.

MyDitto

Izdeluje: www.my-ditto.com

Prodaja: www.asbis.si

Cena: 120 EUR.

Za: Enostaven dostop na daljavo s ključem USB, cena.

Proti: Hitrost.

Netgear ReadyNAS Duo V2

Od Netgeara smo tokrat dobili na preizkus dve napravi, obe sta namenjeni zahtevnejšim uporabnikom. Model ReadyNAS Duo ima, kot pove že ime, prostora za dva diska, v2 pa pomeni, da gre za nadgradnjo starejšega modela. Naprava je vsekakor med najboljšimi na preizkusu, ohišje je kovinsko in presenetljivo težko.

Spredaj so vratca, ki jih drži zaprta magnet, na sprednji strani pa je tudi vmesnik USB (2.0). Ta je namenjen varnostnemu kopiranju ključev USB, saj je nad njim tudi tipka, ki sproži kopiranje. Zadaj sta za razširitev zmogljivosti kar dva vmesnika USB 3.0 (seveda poleg omrežnega vmesnika). Na zadnji strani nas preseneti tudi velik ventilator, ki bi lahko hladil tudi kaj več kot le dva diska; to je ena izmed tišjih naprav.

Postavitev poteka ob pomoči Netgearovega programa, imenovanega RAIDar, in brez težav je našel napravo. Uporabniški vmesnik je dokaj enostaven za uporabo, glede na predhodne generacije pa je dobil nekaj več grafike - med drugim tudi animacija ventilatorja, sličica termometra in slike, ki prikažejo status vstavljenih diskov. Poleg klasičnega RAID1 ponuja Netgear tudi lastno rešitev, ki jo imenujejo X-RAID, ki je pravzaprav nadgradljiv RAID1. Gre za to, da lahko zamenjamo manjše diske za večje, ne da bi morali vmes podreti polje RAID (seveda moramo zamenjati en disk naenkrat, vmes pa počakati, da se podatki prekopirajo).

ReadyNAS je dosegel solidne hitrosti, med napravami z dvema diskoma se je uvrstil v hitrejšo polovico. Spozna se na vse najpogostejše funkcije, na voljo pa je tudi veliko dodatnih programskih paketov, ki dodajo nove - recimo strežnik DLNA. Načeloma gre za zmogljivo, kakovostno napravo, ki pa ni med najcenejšimi.

Netgear ReadyNAS Duo V2

Izdeluje: www.netgear.com

Prodaja: www.domex.si

Cena: 289 EUR.

Za: Solidne hitrosti, razmeroma tih, kakovost izdelave.

Proti: Cena.

Netgear ReadyNAS Pro 4

Druga naprava iz podjetja Netgear se imenuje ReadyNAS Pro 4. Kot pove že ime, gre za profesionalno napravo s prostorom za štiri diske. Tako kot zgoraj opisani Duo je tudi to zelo dobra naprava s kovinskim ohišjem, zadaj je celo ročica, da jo laže prestavljamo. Spredaj je na spodnjem robu tudi majhen statusni zaslon LCD, na zgornjem pa vmesnik USB (2.0).

Napajalnik je vgrajen v spodnji del naprave, zadaj pa je razmeroma velik ventilator. Pravzaprav je podobne velikosti kot pri manjšem bratu, modelu ReadyNAS Duo V2, očitno pa ima tu veliko več dela, tako zaradi vgrajenega napajalnika kot zaradi štirih diskov (namesto dveh pri modelu Duo). Žal se to pozna tudi pri glasnosti, saj je ReadyNAS Pro 4 najglasnejši med petimi modeli, ki hranijo štiri ali pet diskov. Je pa res, da je namenjen podjetjem, ki ga lahko postavijo v kak bolj oddaljen kot pisarne.

Na zadnji strani sta dva omrežna vmesnika in dva vmesnika USB, žal pa sta oba še v različici 2.0. Pri takem rangu naprave bi res želeli USB 3.0, zelo koristen pa bi bil tudi eSata, ki prav tako manjka. Sploh slednji je odlična izbira za priklop hitrih zunanjih diskov, denimo za izdelavo varnostne kopije podatkov na NASu, res škoda, da ga preizkušeni model nima.

Po pričakovanjih se je model solidno odrezal na hitrostnih preizkusih, sploh pri branju (tako velikih kot malih datotek) so najhitrejši štirje modeli zelo blizu skupaj. Je pa nekoliko počasnejši pri pisanju. Največja pomanjkljivost naprave pa je visoka cena, saj je najdražja na preizkusu, a ne ponuja bistveno več od konkurence.

Netgear ReadyNAS Pro 4

Izdeluje: www.netgear.com

Prodaja: www.domex.si

Cena: 988 EUR.

Za: Hitrosti, kakovost izdelave.

Proti: Cena, nobenega vmesnika USB 3.0 ali eSata.

Qnap TS-219 P II

Podjetje Qnap (to, mimogrede, pomeni 'Quality Network Appliances') je že sta znanec naših preizkusov, tokrat smo dobili kar štiri različne modele. Model TS-219 P II se uvršča proti vrhu ponudbe modelov za dva diska, namenjen pa je manjšim podjetjem in zahtevnejšim domačim uporabnikom.

Največje presenečenje tega modela je na zadnji strani, kjer imamo dva vmesnika USB 3.0 in kar dva vmesnika eSata. Slednja sta koristna za priklop dodatnih diskov, na vmesnike USB pa lahko poleg diskov priklapljamo še druge naprave, denimo tiskalnike. En vmesnik USB je tudi na sprednji strani, ta ustreza standardu 2.0. Po glasnosti je nekako v povprečju med preizkušenimi napravami.

Naprava ponuja obilo funkcionalnosti, med drugim omogoča postavitev spletnega strežnika in celo strežnika MySQL (poleg bolj klasičnih možnosti, kot je strežnik iTunes in prenos torrent datotek). Uporabniški vmesnik je pri Qnapu že kar nekaj let praktično nespremenjen, je pa dovolj pregleden za udobno delo.

Pri meritvah hitrosti prenosa podatkov lahko zapišemo, da je naprava več kot solidna, pravzaprav gre za drugo najhitrejšo napravo za dva diska (čeprav si to mesto deli z ZyXelovo NSA-325, prvi pa je Synologyjev DS-212+). Odlično se obnese predvsem pri branju, nekoliko slabše pri branju (govorimo relativno glede na druge preizkušene naprave).

TS-219 P II je odlična izbira za zahtevnejše uporabnike, ki potrebujejo le dva diska. Njen največji adut je veliko število hitrih vmesnikov, s katerimi lahko kasneje razširimo podatkovno zmogljivost. Hitrosti so dovolj visoke za praktično vse potrebe, nekoliko visoka je le cena, vsaj glede na podobno zmogljivo konkurenco.

Qnap TS-219 P II

Izdeluje: www.qnap.com

Prodaja: www.omo7.com

Cena: 353 EUR.

Za: Vmesniki, hitrosti.

Proti: Cena.

Qnap TS-212

TS-212 je lično oblikovana naprava iz bele plastike, namenjena domačim uporabnikom in majhnim podjetjem. Za menjavanje diskov moramo napravo izključiti in odpreti. To je za domače naprave normalno, čeprav sta na tokratnem preizkusu le dve taki, poleg TS-212 še Synologyjev DS-212j. Na sprednji strani je še srebrn trak, v katerem se skrivajo statusne lučke, dve tipki in vmesnik USB (2.0).

Še dva USBja sta na zadnji strani, žal tudi ne ustrezata standardu 3.0. Zadaj je tudi ventilator, gre pa za povprečno glasno napravo, nekoliko glasnejšo od TS-219 P II. S postavitvijo nismo imeli težav, priloženi program, imenovan NAP Finder, brez težav najde napravo v omrežju in poskrbi za začetno postavitev. Dalje pa vse nadzorujemo prek spletnega vmesnika, ki ga poznamo že iz drugih Qnapovih naprav in je dovolj pregleden.

TS-212 omogoča vse najbolj priljubljene možnosti, od FTPja in podpore Bittorrentu pa do strežnika iTunes. Kljub namembnosti se spozna tudi na naprednejše storitve, denimo postavitev spletnega strežnika, vgrajen je tudi tiskalniški strežnik za uporabo tiskalnikov, priklopljenih prek vmesnika USB.

Pri meritvah hitrosti se je TS-212 odrezal pod povprečjem, počasnejša sta le MyDitto in Buffalo Cloudstation Duo. Kljub temu so hitrosti povsem zadovoljive za večino potreb. Pri branju velikih datotek smo namerili 56 MB/s, pri manjših pa 48 MB/s. To pomeni, da lahko neposredno iz naprave predvajamo film, obenem pa še prenašamo datoteke ob povsem sprejemljivi hitrosti. Težave nastanejo predvsem pri kopiranju večjega števila manjših datotek (denimo fotografij), večina domačih uporabnikov pa bo po prvem prenosu to bolj redko počela.

Qnap TS-212

Izdeluje: www.qnap.com

Prodaja: www.omo7.com

Cena: 192 EUR.

Za: Cena.

Proti: Hitrost.

Qnap TS-419P II

Potrebe po diskovnem prostoru se hitro večajo, Qnapov TS-419P II pa je tokrat najcenejša naprava s podporo štirim diskom. Tako meri na manjša podjetja in zahtevnejše domače uporabnike, ki imajo predvsem večji arhiv video in foto gradiva. Navzven deluje zelo resno, saj ima poleg štirih nosilcev za diske tudi majhen statusni zaslon, na strani pa še vmesnik USB (2.0).

Zadaj je presenetljivo dobro opremljen z vmesniki. Dva USBja 3.0 sta zelo dobrodošla, za kasnejšo razširitev pa prideta v poštev tudi dva vmesnika eSata. Malce nenavadno (vsaj glede na ceno) pa je tudi to, da ima kar dva omrežna vmesnika - možnosti povezovanja torej ne bo zmanjkalo.

V primerjavi z dražjimi in zmogljivejšimi modeli je tu vgrajen nekoliko manj zmogljiv procesor in manj pomnilnika. Procesor je na papirju hiter (gre za Marvellov model s taktom 2 GHz), a se obnese slabše kot Intelovi Atomi v zmogljivejših (in dražjih) modelih. Pri tem je tu pomnilnika 512 MB, to je pol manj kot pri najbližji konkurenci, Synologyjevem DS-412+.

Vse to se tudi pozna pri hitrosti prenosa. Ta ni počasna, saj se naprava uvrsti nekje na zlato sredino med preizkušenimi, a jo prehiti tudi nekaj naprav, ki imajo le po dva diska (recimo Qnapov lastni TS-219 P II). Razlike so resda majhne, a so. Je pa zato TS-419P II najvarčnejša izmed štiri- (ali več) diskovnih naprav. Pri funkcionalnostih pa nismo pogrešali prav ničesar, omogoča tudi priklop v Active Directory, postavitev različnih strežnikov itd.

Če potegnemo črto, moramo priznati, da gre za zelo zmogljivo napravo, ki je idealna predvsem za tiste, ki potrebujejo veliko prostora, a jim je pri tem pomembna tudi cena. Čeprav je na papirju nekoliko počasnejša, se to pri večini opravil (izdelovanje varnostnih kopij, recimo) niti ne bo poznalo.

Qnap TS-419P II

Izdeluje: www.qnap.com

Prodaja: www.omo7.com

Cena: 530 EUR.

Za: Cena, vmesniki.

Proti: Hitrost.

Qnap TS-469 Pro

Qnapov TS-469 Pro je druga najdražja naprava na tokratnem preizkusu, namenjena seveda podjetjem. Je kakovostna in narejena za štiri diske, ki jih lahko menjavamo med delovanjem, lahko jih tudi zaklenemo s cilindričnim ključem.

Spredaj ima statusni zaslon in vmesnik USB (2.0), pravo morje vmesnikov pa je na zadnji strani. Tam imamo dva omrežna vmesnika, kar štiri vmesnike USB 2.0, še dva USB 3.0 in dva vmesnika eSata. Dodan je celo izhod VGA, na katerega lahko priklopimo računalniški monitor, preseneti pa celo izhod HDMI. Omeniti velja tudi to, da je v napravo vgrajen napajalnik, ki ima celo lasten ventilator. V praksi gre za eno izmed tišjih naprav na preizkusu.

Podobno zmogljive so tudi programske funkcije modela TS-469. Omogoča praktično vse, kar bi si lahko zamislili, od funkcionalnosti, ki so bolj namenjene domačim okoljem (recimo strežnik za večpredstavne vsebine) pa do profesionalnih funkcij, kot so postavitve različnih spletnih in drugih strežnikov.

Seveda se zelo dobro obnese tudi na hitrostnih meritvah. Na papirju se je sicer uvrstil na drugo mesto, a so razlike med njim in Synologyjevim DS-412+ resnično majhne. V oba je vgrajen dvojedrni Intelov procesor Atom in 1 GB pomnilnika, gre torej za res zmogljive naprave, pri katerih je tudi poraba energije praktično enaka. Slabost Qnapovega modela pa je razmeroma visoka cena, vsaj v primerjavi s prej omenjenim Synologyjem. Ima pa zato bistveno več vmesnikov.

Qnap TS-469 Pro

Izdeluje: www.qnap.com

Prodaja: www.omo7.com

Cena: 872 EUR.

Za: Hitrost, tiho delovanje, vmesniki.

Proti: Cena.

Synology DS-212+

NAS strežnik DS-212+ je tokrat najzmogljivejši med napravami, ki sprejmejo dva diska. Gre za napravo iz profesionalne serije, namenjene podjetjem in zahtevnim domačim uporabnikom. V Synology so na več koncih uporabili gumijaste čepke za ublažitev vibracij diskov, denimo med plastičnimi nosilci in diski, in to se vsekakor pozna pri glasnosti. Gre namreč za eno najtišjih naprav na preizkusu, svoje pa seveda prispeva tudi razmeroma velik ventilator.

Spredaj je tudi bralnik pomnilniških kartic SD, ki rabi za hitro izdelavo varnostne kopije podatkov (tega bodo najbolj veseli fotografi), temu je namenjen tudi vmesnik USB (2.0), ki je prav tako spredaj. Zadaj imamo poleg omrežnega vmesnika še dva vmesnika USB 3.0 in enega eSata.

Močan adut vseh Synologyjevih naprav je programska oprema. Gre za operacijski sistem, ki temelji na BSDju, imenuje pa se DSM (Disk Station Manager). Posebnost je uporabniški vmesnik, ki je pravzaprav oddaljeno namizje, ki ga dosežemo prek spletnega brskalnika. Prednost tega je, da imamo lahko hkrati odprtih več različnih aplikacij, vsako v svojem oknu (znotraj brskalnika, seveda). Tako kot pri Qnap ali Netgear je tudi tu v ozadju kar aktivna skupnost, ki razvija programčke za te naprave, tako najdemo kar nekaj uporabnih možnosti. Zanimivi so različni paketi za postavitev spletnih strani oziroma sistemov, tudi Wordpressa in podobnih.

DS-212+ pa nas je prijetno presenetil tudi pri hitrostnih meritvah, saj je, kot smo omenili, najhitrejši med napravami z dvema diskoma, prehiti pa tudi nekaj naprav s štirimi diski. Hitrosti so visoke pri vseh meritvah, tako branju kot pisanju velikih ali malih datotek. Naprava resda ni najcenejša, a tudi ne najdražja.

Synology DS-212+

Izdeluje: www.synology.com

Prodaja: www.xenon-forte.si

Cena: 312 EUR.

Za: Hitrost, tiho delovanje, uporabniški vmesnik.

Proti: Cena.

Synology DS-212j

Druga naprava podjetja Synology je model DS-212j, namenjen domačim uporabnikom. Poleg Qnapove TS-212 je to edina naprava, ki jo moramo odpreti (ohišje gre na polovico), da vstavimo dva diska. Lično je oblikovana, očitno je bela barva simbol za vstopne modele, vse profesionalne naprave so črne.

Spredaj ni nobenih vmesnikov, le tipka za vklop in statusne lučke. Na zadnji strani sta poleg omrežnega vmesnika še dva vmesnika USB, žal le 2.0. Zadaj nas je tudi presenetil res velik ventilator, ki je enako velik kot pri DS-212+. Načeloma gre za eno izmed tišjih ohišji, vsaj kar zadeva ventilator, se pa diska kljub temu kar sliši, samo ohišje je namreč razmeroma odprto.

Operacijski sistem je Synologyjev DSM, enak kot pri prej opisanem DS-212+, ponuja pa oddaljeno namizje, do katerega pridemo prek brskalnika. Uporabniški vmesnik je odličen, pravzaprav najboljši na preizkusu. Poglavitna prednost je seveda možnost več odprtih oken, na voljo pa je tudi kup različnih aplikacij. Presenetljivo lahko v to napravo namestimo tudi resnejše programe, denimo strežnik za elektronsko pošto, strežnik DHCP, tudi VPN (slednji podpira do 5 povezav, pri DS-212+ pa, denimo, do 15).

Ker gre za model, namenjen domačim uporabnikom, so vgradili nekoliko manj zmogljiv procesor in manj pomnilnika. V praksi se to seveda pozna tudi pri hitrostih prenosa, čeprav se naprava kljub temu kar dobro odnese. Med preizkušenimi modeli se je uvrstila nekako v zlato sredino, meritve pa ne pokažejo šibkih točk. Gre torej za nadvse konkurenčen model, ki ni najcenejši, pa tudi ne predrag. Pogrešali smo le vmesnik USB 3.0 za hitrejši prenos večje količine podatkov, recimo za izdelavo varnostne kopije vseh podatkov.

Synology DS-212j

Izdeluje: www.synology.com

Prodaja: www.xenon-forte.si

Cena: 192 EUR.

Za: Hitrost, uporabniški vmesnik.

Proti: Nima USB 3.0.

Zlati Monitor

Čeprav smo preizkusili 15 naprav, smo se tokrat odločili zlati Monitor podeliti le v segmentu naprav za dva diska, saj smo imeli večjih naprav enostavno premalo za resen pregled trga. Pri teh manjših pa si po našem mnenju zasluži nagrado Synologyjev model DS-212j.

Gre za napravo, ki je po vseh lastnostnih nekje v zlati sredini. Je povprečno hitra, cenovno pa dokaj ugodna. Njen največji adut je zares odličen uporabniški vmesnik in zelo veliko funkcionalnosti. Je solidno tiha, edino, kar bi nemara pogrešali, je kak vmesnik USB 3.0.

Zahtevnejši uporabniki bodo morali sami izbrati napravo po svojih željah in potrebah. Med napravami za štiri diske se nam zdi najboljši Synologyjev DS-412+, če nam je najpomembnejša cena, pa Qnapov TS-419P II, ki za malo denarja ponuja zares veliko. Za upravitelje, ki so najbolj domači v okolju Windows Server, pa bo seveda LaCijev 5Big Office+ kakor nalašč.

Synology DS-412+

Tretji Synologyjev model je obenem tudi najzmogljivejši (čeprav smo kot zanimivost preizkusili še DS-1812+, a presega okvire tokratnega preizkusa). Gre za model DS-412+, vanj lahko zložimo do štiri diske, namenjen pa je podjetjem oziroma zelo zahtevnim uporabnikom. Oblikovan je preprosto, spredaj je pokrov, pod katerim imamo dostop do nosilcev, na katere privijačimo diske. Kot pri DS-212+ je tudi tu veliko gumijastih čepov, ki ublažijo tresljaje diskov. Skupaj z dvema velikima ventilatorjema (po diagonali merita 92 mm, enako kot pri drugih dveh modelih Synology) je to ena izmed najtišjih naprav na preizkusu, primerljiva z LaCijevim 5Big Office+.

Spredaj je na desni strani vmesnik USB (2.0), zadaj najdemo še dva omrežna vmesnika, dva vmesnika USB 3.0 in en vmesnik eSata. Vgrajena je kar solidna strojna oprema, procesor je dvojedrni Atom, ki bije pri frekvenci 2,13 GHz, pomnilnika je 1 GB. Pri meritvah se je DS-412+ obnesel najbolje od vseh preizkušenih naprav, prvo mesto je dosegel na vseh štirih meritvah (čeprav so razlike razmeroma majhne).

Spet je v rabi operacijski sistem DSM, ki smo ga omenili že pri prejšnjih dveh Synologyjevih napravah. Tu podpira vse, kar bi si želeli, razmeroma zmogljiv procesor in solidna količina pomnilnika pa poskrbita, da lahko na napravi hkrati uporabljamo veliko različnih funkcij. V spletnem strežniku lahko postavimo do 30 strani, med drugim lahko namestimo tudi Wordpress, phpMyAdmin, OpenERP itd. Seveda pa podpira tudi funkcionalnosti, namenjene bolj domačim uporabnikom, med drugim strežnik iTunes in medijski strežnik DLNA.

Seveda ne gre za najcenejšo napravo, čeprav ponuja glede na ceno res dobre zmogljivosti. Morda bi si želeli še kak vmesnik eSata, tako kot pri cenejšem Qnapovem TS-219P II, ki ima dva.

Synology DS-412+

Izdeluje: www.synology.com

Prodaja: www.xenon-forte.si

Cena: 594 EUR.

Za: Hitrost, uporabniški vmesnik, tiho delovanje.

Proti: Cena.

ZyXel NSA-325

Podjetje ZyXel je danes nekoliko manj znano, pred leti pa je slovelo po omrežni opremi, predvsem modemih in podobnem. Ponujajo tudi kar nekaj različnih naprav NAS, večna za domače uporabnike in majhna podjetja. Na preizkus smo dobili novi model, NSA-325.

Razmeroma je kompakten in ima prostor za dva diska. Spredaj ponuja vmesnik USB, pohvalno gre za standard 3.0. Zadaj ponuja še dva vmesnika USB, ta ustrezata starejšemu standardu 2.0. Zadaj je tudi ventilator, ki pa je med manjšimi. To se pozna tudi pri glasnosti naprave, saj je med glasnejšimi na preizkusu.

Napravo v omrežju najdemo s priloženo programsko opremo, uporabniški vmesnik je barvit in enostaven, spominja pa na uporabniške vmesnike televizorjev. Čeprav je res enostaven, zna biti za zahtevnejšega uporabnika celo manj priročen, saj je treba večkrat klikniti, da pridemo do kakšne nastavitve. Ponuja pa vse, kar bi si želeli tako domači uporabniki (strežnik za večpredstavne vsebine), pa tudi nekaj funkcij za profesionalne uporabnike (podporo phpMyAdminu in MySQL). Po funkcijah kljub temu zaostaja za nekaterimi bolj profesionalnimi modeli, recimo Qnapovem TS-219P II ali Synologyjevem DS-212+.

Presenečeni pa smo bili nad hitrostmi, ki jih je dosegel. Med napravami z dvema diskoma se je zavihtel na tretje mesto, za prej omenjenim Qnapom in Synologyjem, razlike so dokaj majhne. Nekoliko slabše se obnese le pri branju manjših datotek, zelo hiter pa je pri branju večjih. Če potegnemo črto, lahko rečemo, da gre za zelo solidno napravo, ki ponuja dobre hitrosti za razmeroma nizko ceno.

ZyXel NSA-325

Izdeluje: www.zyxel.com

Prodaja: www.datacom.si

Cena: 235 EUR.

Za: Hitrost, cena.

Proti: Glasnost.

Posebnež

Od Synologyja smo dobili tudi zanimivo malo napravico, imenovano USB Station. Gre za majhno škatlico, ki jo priključimo na omrežje, nanjo pa lahko preko dveh vmesnikov USB (2.0) priključimo zunanje naprave. To naj bi načeloma bili diski USB, lahko pa gre tudi za kak tiskalnik. USB station tako omogoča mrežni dostop do priključenih naprav.

V primeru USB diskov si lahko postavimo tudi redundančno polje RAID in s tem poskrbimo za relativno ugodno varovanje podatkov. Napravo poganja Synologyjev sistem DSM, katerega opis si lahko preberete pri preizkusu njihovih NAS strežnikov.

Pri USB Stationu smo opravili tudi hitrostne meritve, ki pa jih težko primerjamo z ostalimi napravami, saj so omejene s hitrostjo vmesnika USB 2.0 ter s hitrostjo zunanjih diskov. Hitrosti branja so bile tako pod 20 MB/s, hitrosti pisanja pa okoli 10 MB/s. To je sicer počasi, vseeno pa bi znala biti naprava uporabna za nekoga, ki bi v svoje omrežje želel vključiti svoje zunanje dike USB. Naprava odpira večino funkcij običajnih NASov (npr. prenos preko Bittorrenta, iTunes strežnik, itd).

Synology USB Station 2

Izdeluje: www.synology.com

Prodaja: www.xenon-forte.si

Cena: 90 EUR.

Za: Uporabniški vmesnik.

Proti: Počasnost.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji