Domači predvajalnik 2.0
Pred skoraj natanko dvema letoma smo v Monitorju opisali, kako si predstavljamo sanjski domači predvajalnik glasbe in videa. Od takrat se je marsikaj spremenilo, zato smo si znova zadali za nalogo sestaviti sodoben večpredstavni predvajalnik za kar se da malo denarja. S poudarkom na slednjem.
Avtorjev trenutni predvajalnik je še vedno stari Dellov prenosnik iz članka izpred dveh let. Neke neprespane noči je padla odločitev, da je treba staro škatlo nadomestiti z nečim sodobnejšim. Brez posebnega razloga, napočil je pač čas, da zapravim precej časa in nekaj denarja za novo napravo in za razvajanje duše. Naj spomnim - omenjeni prenosnik Dell Inspiron 1520 je dvojedrna mašinca s polomljenim tečajem zaslona in zato neuporaben za normalno rabo. A skrit v omari, z nameščenim XBMC, povezan v gigabitno omrežje, opremljen s sprejemnikom IR signala, kupljenim na eBayu, in upravljan z univerzalnim daljincem Logitech Harmony One je več kot odlično služil v svojem drugem življenju. Kot predvajalnik digitalnih vsebin ga obožujejo otroci, saj jim omogoča, da se že v rosni mladosti le z nekaj pritiski na daljinskem upravljalniku prebijejo do zajetne zbirke risank. Sprejela in navadila se ga je tudi žena, kar pomeni, da nikakor ne sme odpovedati, še najmanj takrat, ko me ni doma!
Ni posebnega razloga, da bi bil predvajalnik vsem na očeh. Moj prebiva v omari, družbo mu delajo še omrežno stikalo, usmerjevalnik in oprema ponudnika interneta.
A stari predvajalnik ima tudi nekaj slabosti. Čeprav je fasciniral slehernega obiskovalca, možje so bili presenečeni (Tako lepo je vse. Si prepričan, da ni Apple?!), žene so bile začudene (Vau, a to se tudi da? Zakaj pa mi tega nimamo?) in otroci zavistni (Očiiiiiii, jaz bi tudi vse te risanke!), me je bilo kar malo sram, ko je bilo treba pokazati, od kod vse to. Ko sem odprl omaro kak meter stran od televizorja in pokazal na neugleden star prenosnik, ki je z VGA (!) kablom povezan na TV in z navadnim zvočnim kablom na ojačevalnik, nihče ni verjel, da je lahko slika tako lepa, pa tudi zvoku prav nič ne manjka. Druga slabost je bila, da je družina lahko uživala "le" v ločljivosti videa 720p, saj 1080p ni imel prek kabla VGA nobenega smisla, prav tako ostareli prenosnik mnogogigabajtnih datotek enostavno ni prežvečil dovolj hitro.
Novi predvajalnik - matična plošča, napajalnik in disk
Čas za 2.0
Cilj je bil torej jasen - želim nekaj, kar bo brez težav prikazovalo tudi najboljši video zapis polne ločljivosti, na tv bo priključeno s kablom HDMI, da bo slika zares 1080p in zvok res digitalen vse do ojačevalnika. Naprava mora biti pravi računalnik in ne neka magična črna škatla, ki je ni mogoče nadgraditi, menjati programske opreme in še enkrat - nadgraditi. Na prvi pogled enostavna naloga, a v resnici ne čisto trivialna, sploh če upoštevamo še skromen proračun - zastavil sem si namreč za cilj, da projekt ne sme stati več kot 200 evrov.
Nekako sem računal, da je rešitev naprava, ki bo imela nekje v imenu zapisano "net-top". A nettopi in netbooki so odšli skoraj tako hitro, kot so prišli. O njih se skoraj ne govori več, na cenikih spletnih trgovin se znajdejo le še tu in tam, s cenami, ki sploh niso nizke. Solidna naprava stane 300 evrov in več, v notranjosti pa le procesor Intel Atom. Nič slabega o tem procesorju, a znano je, da XBMC na Oknih (brez zvijač) še vedno ne zna predvajati videa ob pomoči strojnega pospeševanja in po dosedanjih izkušnjah ta platforma enostavno ni dovolj zmogljiva za naše želje. K sreči je ponudba procesorjev in pripadajočega železja tako pestra, da tudi do strojne opreme indiferentnemu računalnikarju ni bilo pretežko izbrskati procesorja, ki ustreza merilom.
Bolj kot ne po naključju sem torej naletel na Intel G630M, ki ima vse, kar sem želel, in to po zares ugodni ceni. Gre za sodoben procesor, ki so ga izdali nedavno in je zelo podoben procesorju Intel Core i3, a je tako na oko kar za polovico cenejši. Poleg cene sta me navdušila še zmogljivost in nizka poraba energije. Ker je procesor zgrajen v tehnologiji Sandy Bridge, ima tudi precej zmogljiv grafični procesor, nujna je bila le pametna izbira matične plošče, ki bo omogočala želene načine priklopa na TV. Črka M v imenu nakazuje, da gre za posebno različico procesorja, ki porabi le 35 W namesto 65 W, kolikor porabi osnovna različica. To pomeni, da se bo med uporabo procesor manj grel in??
Izbrati matično ploščo je bilo bistveno teže kot procesor. Ali pa pri izbiri nisem imel tako srečne roke, kdo ve. Najprej sem izbral ploščo, ki je na prvi pogled ustrezala vsem merilom, ko pa sem jo dobil v roke, se je izkazalo, da sem ga polomil. Zahteve za ploščo so bile, da ustreza procesorju (torej podnožje LGA 1155), da ima vrata HDMI in optični zvočni izhod in da je čim manjša, torej v velikosti mikro ATX. V prvem poskusu izbrana plošča je vse to sicer imela, a le kot "zunanji" priklop. To pomeni, da so vrata pravzaprav del ohišja računalnika in ne same matične plošče. Natančnejši ogled slike plošče pred nakupom bi takoj razkril mojo zmoto, zato je vsa krivda na strani izbiralca. Ploščo sem vrnil in naročil podobno, v drugo pa izbral ploščo izdelovalca Asus s kriptičnim nazivom P8H61-M PRO REV 3.0. Ker je izbira matične plošče še vedno zapleteno opravilo in izdelovalci na žalost še niso ugotovili, da bi z enostavnim navzkrižnim izbiranjem in filtriranjem lastnosti modelov bodočim kupcem nadvse olajšali izbiro, sem izbiral kar po domače - izbral sem izdelovalca, ki ga poznam in mu zaupam, nato sem izpisal seznam vseh plošč, ki podpirajo izbrani procesor, in potem poiskal najcenejšo ploščo, ki ustreza omenjenim merilom. Zdaj vem, da si je treba pred dokončno izbiro temeljito ogledati še sliko plošče!
Pozabil sem, da je stikalo del ohišja. Zaenkrat uporabljam precej čudaško metodo vklopa računalnika.
Zelo na hitro sem izbral še pomnilnik, a ker so cene smešno nizke, sem podlegel skušnjavi in napravi namenili kar 4 GB pomnilnika DDR3 znamke Kingston, čeprav bi polovična količina povsem zadostovala.
Iz preteklih izkušenj sem vedel, da bo najteže izbirati ohišje. Zato sem kmalu sklenil, da ohišja ne bo. Če je lahko prenosnik povsem srečno živel v omari, zakaj ne bi mogla tudi matična plošča s procesorjem in tisto malo preostalega, kar potrebujemo za delujoč računalnik? Na polico v omari, široko 60 cm, bom položili matično ploščo, jo priklopil na napajalnik, na tv, na avdio ojačevalnik in sprejemnik IR in to je to.
Če ne uporabimo ohišja, je treba izbrati vsaj napajalnik. Idealna izbira bi bil seveda napajalnik brez vrtečih se delov. Taki so sicer na voljo, a so cene in nedobavljivost v Sloveniji znak, da bo treba skleniti kompromis. Poiskal sem šibek in poceni napajalnik z velikim premerom ventilatorja in dobrim izkoristkom. Procesor z nizko uporabo ne zahteva močnega in mogočnega napajalnika, velik ventilator pa že pri nizkih vrtljajih zagotovi potrebno hlajenje. Glede na dobavljivost v izbrani spletni trgovini sem izbral 420 W napajalnik SILENTPOWER LC6420GP2.
Za finale je bilo treba razmisliti o hrambi podatkov. Ker sem poskušal sestaviti napravo, ki bi bila kar se da tiha, je logična izbira pogon SSD. A kaj, ko so cene še vedno visoke in bo tudi najmanjši SSD z lahkoto povsem sesul finančno konstrukcijo projekta. Ker bo novi predvajalnik res samo predvajalnik in ne bo hranil glasbe in video posnetkov, saj so ti shranjeni v hladni kleti, je ena izmed rešitev tudi ta, da fiksnega pogona sploh ni. Uporabil bi lahko "živo" različico XBMC, pognano s ključa USB, a se je izkazalo, da Linuxa ni lahko prepričati, naj razume moj daljinski upravljalnik, vsaj ne za nekoga, ki živi v Oknih. Zato je trenutno priklopljen prastari 80 GB SATA (ja, res!) disk. Iskreno povedano, to je najšibkejša točka nove naprave, saj je disk med delovanjem precej glasen. Res je v rabi le pri zagonu in prebujanju naprave, med samim predvajanjem pa ne, a je prvi na seznamu bodočih izboljšav.
Brez nadgradenj bosta tako IR sprejemnik kot univerzalni daljinec. Kombinacija (verjetno ponarejenega) HPjevega sprejemnika IR, kupljenega na eBayu, in daljinskega upravljalnika Logitech Harmony One že od prej deluje brezhibno. Potreben je bil le priklop na novo sestavljeno napravo in preprogramiranje daljinskega upravljalnika, da je na televiziji izbral vhod HDMI namesto PC/VGA.
Čeprav bo naprava upravljana izključno z daljinskim upravljalnikom, sta za začetne nastavitve in odpravljanje poporodnih težav nujni miška in tipkovnica. Pobrskal sem po škatlah z deli starih računalnikov.
Naredi si sam: Uporabljeni deli in okvirne cene
V tabeli so prikazane nove komponente, s katerimi je bil zgrajen oz. nadgrajen predvajalnik, in njihove približne cene. Zaradi zapleta z matično ploščo je bil zastavljeni cilj, da komponente ne smejo stati več kot 200 evrov, nekoliko presežen, a bi s še bolj natančno izbiro komponent in lovljenjem najboljših cen po različnih spletnih trgovinah (ali nakupom v tujini) verjetno lahko prihranili še nekaj evrov.
Poleg novih komponent so uporabljeni še star disk, daljinski upravljalnik Logitech Harmony One in IR sprejemnik HP Media Center IR Infrared USB Receiver.
Deluje?
Komponente so bile izbrane, kupljene in dostavljene, računalnik testno sestavljen na delovni mizi in čas je bil za prvi zagon. Nato pa šok in hladen pot - kje pa je stikalo za vklop!? Seveda, je del ohišja! Jaz pa ohišja nimam ... Nekaj sekund je bilo slišati le zobnike v moji glavi, ki so mrzlično iskali rešitev in jo naposled tudi našli. Sicer zelo kavbojsko in tako, da je ne morem pokazati vsakomur. Po preučitvi postavitve kontaktov na matični plošči, ki so namenjeni stikalom in lučkam na ohišju, sem se naučil računalnik pognati tako, da z izvijačem staknem prava kontakta in računalnik prav prešerno zamrmra. Sumim, da je moj obraz, ko to naredim, tudi prešerno nasmejan.
Nato je sledila klasična namestitev Oken, izbral sem kar 64-bitno različico sedmice in nato namestil ustrezne gonilnike in zadnjo (preizkusno) različico XBMC. Brez težav je delovalo vse, tudi daljinski upravljalnik.
Zapletlo se je le pri zvoku. Prek povezave HDMI na televizor in po optičnem kablu na ojačevalnik spravim le dva digitalna kanala. Vzrok mi še vedno ni povsem jasen, glavni osumljenec so nastavitve v Microsoftovem gonilniku za Intel High Definition Audio. A ker trenutne prostorske omejitve ne dovoljujejo postavitve zvočnikov po sistemu 5.1, dnevno sobo polnijo le zvočniki v sistemu 2.1, tako da to ne prestavlja resne težave.
Uporabniški vmesnik "televizorja", ki ne zaostaja v ničimer.
Načrtovane izboljšave
Prostora za izboljšave je zelo veliko. Za začetek moram poskrbeti, da bo vklop naprave prijazen do uporabnika in varen. Potrebujem kakšno staro ohišje, iz katerega bom izpulil glavno stikalo. Če ne izvem prav kmalu, da kak znanec menja računalnik, in ne vem, kam s staro škatlo, bom ob priložnosti zavil v kak računalniški servis ali celo na deponijo. Ali pa obiskal trgovino z elektromaterialom in tam zapravil nekaj evrov za poceni stikalce.
Kot sem v članku že omenil, je trenutna šibka točka naprave disk. Dobre in poceni rešitve ni, je le nekaj polovičarskih. Kot rečeno, če bi se lahko odpovedal Oknom, bi bila rešitev XBMC Live, a bi zahteval nekaj dela, da bi deloval daljinski upravljalnik, prav tako moti, da se ta različica ne osvežuje tako hitro kot druge. Ena izmed rešitev bi bil zagon Oken s ključka USB, a je namestitev precej kompleksna in pravijo, da ni ravno zanesljiva, vsekakor pa ne podprta. Še najmamljivejša je kompromisna rešitev z uporabo kakšnega rabljenega diska (iz prenosnika?), ki bi bil tišji.
Kar zadeva mojo ženo, je le pogojno sprejemljivo, da v naši samotni omari poleg tv živi "nag" PC. Brez posebnega razloga, omare skoraj ne odpiramo. Morda bi kljub vsemu komponente lahko stlačil v kakšno ohišje, a je večina draga ali pa so grda. Veliko tudi oboje. Zato dvomim, da se bo to kdaj zares zgodilo, saj naprave kljub ohišju ne želim postaviti pod televizor ali zraven njega. To, da je v omari, se mi zdi presneto zvito. Sploh, ker ji poličko niže delajo družbo še digitalni vmesnik ponudnika interneta, brezžični usmerjevalnik in gigabitno omrežno stikalo. Vse lepo skrito pogledom. Kako pa je s hlajenjem teh naprav, bo kdo povprašal. Zvijača je v tem, da so postavljene na bok in razporejene tako, da je med njimi nekaj centimetrov prostora, ne pa zložene druga vrh druge. Za hlajenje je povsem dovolj še v zadnjo stranico omare zvrtana luknja s premerom 5 centimetrov ali več.
Najverjetnejša izboljšava, ki se je bom lotil prve, bo bržkone hladilnik procesorja. Intelov hladilnik z ventilatorjem, ki je priložen ob nakupu procesorja, je zaenkrat še neslišen, a prej ali slej bodo opešali ležaji in bo začel cviliti. Takrat ga bom nadomestil z majhnim pasivnim hladilnikom, računam pa na strošek okrog 50 evrov. Hm, četrtino celotnega kompleta ...