Domači videonadzor

Videonadzor naj bi izsledil ali celo onemogočil, v resnici pa predvsem prestrašil vse vrste nepridipravov. Zato ga imajo danes že bolj ali manj vse poslovne zgradbe, če nekoliko sežemo v žep, pa si ga že dalj časa lahko omislimo tudi doma. Da to področje obeta, kaže tudi odločitev Logitecha, da odkupi podjetje, ki se domačega videonadzora loteva z računalnikom.

Resni video sistemi so tudi danes še vedno bolj ali manj analogne zverine. "Prave" analogne kamere, ki imajo za seboj nekakšen digitalni videorekorder, ki "dostavljeni" analogni video posnamejo na disk, slednji pa je večinoma nameščen v specializirani napravi, katere edina prednost pred računalnikom je, da jo je mogoče kupcu zelo drago prodati. V resnici je lahko sistem video nadzora tudi zelo enostaven in zelo poceni, le lotiti se ga mora podjetje, ki meri na množično in ne nišno prodajo. Denimo Logitech.

Sistem WiLife (istoimenskega podjetja, ki je zdaj v lasti Logitecha) se trudi biti natanko to - poceni sistem, ki naj bi bil povrh vsega še tako zelo preprost za namestitev, da bi se ga lahko lotila tudi "stara mama". Sestavljen je iz sprejemnika, ki ga prek USB priklopimo na računalnik, in treh vrst kamer, ki jih namestimo kjerkoli v stanovanju ali morda celo zunaj njega. Ena kamera je skrita v digitalni namizni uri (tako morebitni "vlomilec" kamere, ki ga snema, sploh ne vidi), druga je običajna, ki jo lahko namestimo na stojalce ali prilepimo na steklo/okno, tretja pa je zunanja, namenjena snemanju okolice hiše.

In ključna prednost celotnega sistema? Kamere so omrežne, vendar za omrežno komunikacijo s sprejemnikom na računalniku uporabljajo kar električno napeljavo (deluje tudi prek električnega števca), se pravi, da je omrežje vrste "power line". O takih omrežnih sistemih smo že pisali, vendar je tu res nadvse dobro vgrajen v celoten sistem. Kamere in sprejemnik namreč enostavno le vtaknemo "v elektriko", kjerkoli v hiši/stanovanju ali okoli nje, in že naslednji trenutek jih program, ki smo ga namestili v računalnik, zazna (prek sistema UPnP - Universal Plug&Play) in nam prikaže živo sliko iz njih. Nadzorni program še sproti preveri, ali ima kamera nameščeno zadnjo programsko opremo, in če je nima, jo prek spleta avtomatsko nadgradi. Čisto zares, tako preprosto je to.

Nadzorni program lahko hkrati prikazuje sliko iz več kamer, posnetke z njih pa lahko tudi sproti shranjuje na disk. Seveda le takrat, ko se kaj dogaja, sam sistem namreč premore analizo gibanja. Pregledovanje tako posnetih posnetkov za nazaj je, ob pomoči koledarja in časovne skale, zelo enostaven. Seveda varnostni sistem ne bi bil varnostni sistem, če ne bi bilo moč nastaviti tudi obveščanja o zaznanih dogodkih. Obveščanje je urejeno prek e-pošte, vendar sistem ni dovolj "pameten", da bi se znal pogovarjati s poštnimi strežniki, ki kot obrambo pred nezaželeno pošto uporabljajo graylisting. K sreči običajni internetni ponudniki tega sistema nimajo, zato večina uporabnikov ne bo imela težav.

Hkrati lahko nadzorujemo več kamer, vendar je kakovost slike zelo slaba.

Doslej zapisano zveni odlično, vendar ima WiLife tudi nekaj slabosti. Ključna je zelo slaba kakovost posnetkov, ki jih zmorejo kamere. Upamo lahko, da bo Logitech v naslednji različici sistema vgradil kamere s kakovostjo, ki smo jih od tega podjetja vajeni, zaenkrat pa lahko rečemo, da je na posnetkih že težko ugotoviti, "kaj" je kamera zajela, kaj šele "koga"... Še posebej hude so težave v prostorih, kjer je prižgana luč (slika je pretemna), da o nočnih posnetkih niti ne govorimo, saj kamere ne premorejo infrardeče osvetlitve. Posnetki so sicer ločljivosti 640 × 480 pik, obnavljajo pa se le 15x na sekundo.

Neroden je tudi zamik video posnetka, saj traja približno 5 sekund, da v nadzornem programu vidimo "vlomilca", ki je ravnokar stopil v sobo. Še bolj nerodno je to, da kamere občasno zmrznejo, oz. jih nadzorni program ne vidi več. Pomaga le izklop in nov vklop v električno vtičnico. In, ne nazadnje, ogled živih posnetkov prek spleta, ki se sicer sliši odlično, včasih res deluje, včasih pa tudi ne. Načeloma naj bi deloval mimo vsakega požarnega zidu, saj se seja s spletnim mestom online.wilife.com vzpostavi "od znotraj" in večinoma nam je tudi deloval, vendar ne vedno. In za konec - "navadna" kamera ima električni vmesnik, ki je opremljen z ventilatorjem in ta moteče brni, če imamo kamero nameščeno v obljudenem prostoru, kot smo jo imeli mi (dnevna soba).

Skratka, Logitechove varnostne kamere je nadvse enostavno namestiti in v primerjavi z resnimi sistemi tudi zelo poceni, vendar so tudi le na meji uporabnosti. Slaba kakovost zajetih posnetkov in nezanesljivost sistema je vsekakor nekaj, kar bo treba v naslednji različici popraviti.

Logitech DVS

Kaj: Varnostni sistem za domačo rabo.

Kdo: Logitech, www.wilife.com.

Cena: 299 EUR za katerokoli kamero s priloženim sprejemnikom, 250 EUR brez sprejemnika.

Za: Izredno enostavna namestitev.

Proti: Kamere občasno "zmrznejo", zelo slaba kakovost posnetkov, nadzor prek spleta velikokrat ne deluje. Glasen ventilator na vmesniku za "klasično" kamero. Resnejši uporabniki bi si želeli nočno infrardečo osvetlitev.