Donosi, ki spreminjajo življenja
Kriptovalute so nov naložbeni razred, ki z izjemo bitcoina obstajajo šele zadnjih par let. Nastale so na podlagi tehnologije veriženja blokov, ki bo tako kot internet spremenila svet. Zanimanje zanje je izredno naraslo šele v zadnjih 12 mesecih, ko je trg kriptovalut dobesedno eksplodiral, saj se je celotna tržna kapitalizacija v enem letu povečala s 15 milijard dolarjev na 813 milijard. Sledil je brutalen padec, in ko so že mnogi mislili, da je zgodbe konec, se je pred nekaj tedni spet začela rast.
Čustveni tobogan, ki so ga na svoji koži občutili vsi, ki so se v to igro spustili šele lani novembra ali decembra, je bil eden najhujših v kratki zgodovini kriptovalut. Ker gre za čisto nov trg, je neracionalno pričakovati, da bo stabilen. Vse nove tehnologije gredo na začetku skozi obdobja velike nihajnosti, ki smo ji zdaj priče tudi pri kriptovalutah. Pot do uspeha v takih okoliščinah so asimetrične stave, kjer investiramo zelo majhne denarne vložke za potencialno masovna izplačila. V praksi to pomeni, da ne investiramo več kot 200–400 evrov v nobeno kriptovaluto pri manjših portfeljih oziroma od 500 do 1.000 pri večjih. Na tak način lahko v naslednjih parih letih dosežemo donose, ki spreminjajo življenja, ne da prevzemamo tveganja, ki spreminjajo življenja.
Izjemi sta stavi na bitcoin (BTC) in ethereum (ETH), ki oba rešujeta problema v realnem življenju in sta že dosegla svoj mrežni učinek. Bitcoin lahko »poje« trg zlata, ki je danes vreden okoli 6.000 milijard dolarjev in dolgoročno tudi vse varčevalne račune v bankah, ETH pa vse pogodbe. Pri tem ju bo zelo težko prehitela katera druga kriptovaluta, saj imata že tako velik ekosistem in veliko skupnost uporabnikov, da lahko postaneta monopolista v svoji tržni niši.
Od več kot 1.500 kriptovalut, ki se danes nahajajo na odprtem trgu, se jih bo v naslednjih treh letih obdržalo le dva odstotka. Vse ostale bodo utonile v pozabo, saj nimajo nobene uporabne vrednosti. 98 odstotkov jih je zanimivih zgolj zaradi špekulativnosti in ne uporabnosti, kar pa ne pomeni, da z njimi ne moremo zaslužiti.
Trenutno ima kriptovalute oziroma internetni denar manj kot odstotek vseh uporabnikov interneta. Ko se bo ta podvojil, se cena bitcoina ne bo zvišala le za 100 odstotkov, ampak za večkratnik.
S kratkoročnim trgovanjem na podlagi nihajev cen njihovih tečajev je namreč moč ustvariti lepe dobičke, če kupujemo v strah in prodajamo v pohlep na podlagi tehnične analize, ki se jo da naučiti. Zaradi velikih nihanj tečajev kriptovalut je mogoče z njimi ustvarjati dobičke tudi brez uporabe vzvodov, ki so potrebni pri trgovanju s fiat valutami na valutnem trgu. Težava je le v tem, da je tovrstno početje zelo časovno intenzivno in stresno, saj je trg kriptovalut odprt 24 ur na dan sedem dni v tednu.
Dolgoročno investiranje v kriptovalute je časovno bistveno manj zahtevno, vendar je treba razumeti tehnologijo veriženja blokov in tri primarne vire vrednosti, ki so gonilo njenega razvoja. Pri tem se srečamo s številnimi novimi izrazi, ki jih moramo usvojiti do temeljev.
Največji dobički so bili do zdaj ustvarjeni (in bodo tudi prihodnje) iz naslova investiranja v tako imenovane storitvene žetone (angl. utility token). Storitveni žeton je kripto sredstvo, ki se uporablja pri plačevanju provizij ali pristojbin za uporabo določenih aplikacij ali pri izvajanju transakcij v verigi blokov (angl. blockchain). Ko enkrat razumete, kako storitveni žetoni delujejo, lahko z njimi na dolgi rok ustvarite bogastvo.
»Debeli« protokoli, interoperabilnost in skaliranje so trije primarni viri vrednosti, ki so bistveni pri razvoju in naložbenih odločitvah za storitvene žetone.
Na dolgi rok bo večina dobičkov in ekonomske vrednosti pri kriptovalutah zajeta na ravni protokolov, ravno obratno kot pri internetu, kjer je 5.400 milijard dolarjev vrednosti, povezanih s protokoloma TCP in IP, zajetih na ravni aplikacij, kot so Google, Facebook, Youtube, Netflix, Uber ipd. Zato se tudi imenujejo »debeli« protokoli. V nasprotju z internetom, kjer TCP- in IP-protokola nima nihče v lasti, lahko pri kriptovalutah postanemo solastniki protokolov, na katerih se gradijo aplikacije.
Drugi največji bum bo v kovancih, ki bodo rešili problem interoperabilnosti oziroma komuniciranja med različnimi verigami blokov in obstoječimi centraliziranimi sistemi ter plačilnimi mrežami, kot so PayPal, Visa in Mastercard. Storitveni kovanci, ki bodo zgradili in omogočili čim bolj enostavno interoperabilnost, bodo tisti, ki bodo postali zelo dragoceni.
Trenutno je največji problem pri kriptovalutah, da nobena od obstoječih verig blokov ni skalabilna. To je najpogostejša pritožba. Dve najpopularnejši verigi blokov bitcoin in ethereum lahko obdelata le od sedem do 15 transakcij na sekundo, vendar bi bilo napačno pričakovati, da bo tako ostalo za vedno. Samo vprašanje časa je, kdaj bosta BTC in ETH rešila svoj problem skaliranja in takrat bosta postala še bolj dragocena. Zato če drugega ne, kupite nekaj BTC in ETH še danes. Prepričan sem, da boste nekega dne hvaležni, da ste šli v akcijo in ukrepali.
Mnenje avtorja ne izraža nujno mnenja uredništva.