Dostopno računalništvo
Živimo v časih, ko mora vedno več ljudi opravljati nakupe racionalno, če ne želi zaiti v finančne škripce, zato se krepi tudi ponudba povprečnemu žepu dostopnejših računalniških komponent. V Monitorjev laboratorij je prispela AMDjeva nova platforma AM1, ki obljublja polnokrvne osebne računalnike, ki stanejo vsega tam okrog dvesto evrov.
Podjetje AMD je aprila predstavilo generacijo procesorjev Kabini, ki so namenjeni manj zahtevnim uporabnikom. Njihova posebnost je v tem, da so na voljo po nadvse privlačnih cenah, saj najcenejši dvojedrnik stane le okoli 25 evrov, najdražji štirijedrnik pa vsega pet desetakov. Za delovanje potrebujejo osnovno ploščo s podnožjem AM1, cene teh plošč pa so spet izjemno ugodnih 20–30 evrov. Kako je to mogoče? V procesor, ki je grajen po načelu Soc (System on a Chip), je namreč vgrajeno praktično vse, kar je nekoč gostovalo na osnovni plošči – grafika, pomnilniški krmilnik, krmilnik PCIe in cela kopica funkcij, ki so svoje delo opravljale v sistemskem naboru. Na ploščah AM1 bomo tako našli le nekaj vmesnikov, napajalni sklop in redke dodatne priključke. Čeprav gre za nizkocenovno plošče, niso nujno špartansko opremljene. Testna AsRock AM1B-ITX je imela grafične priključke VGA, DVI in HDMI, gigabitni omrežni vmesnik, priključke SATA3 in režo PCI Express za dodatno grafično kartico. Celo podpora vmesniku USB 3.0 je standardna, kar je v tem cenovnem segmentu pomemben dodatek.
Generacijo procesorjev z razvojnim imenom Kabini sestavljajo procesorji z oznakami Athlon in Sempron, prav vsi imajo vgrajeno tudi grafično sredico Radeon R3 s 128 pretočnimi enotami za obdelavo grafike. Na preizkus smo dobili najmočnejšo različico, in sicer procesor AMD Athlon 5350, ki v Sloveniji stane okrog 50 evrov.
In kako se Athlon 5350 obnese v praksi? V primerjavi z letošnjim zmagovalcem testa procesorjev, modelom AMD A8-7600, precej solidno, vsaj upoštevaje vse razlike v strojni zasnovi. Štiri računska jedra, ki si znajo pomagati z grafično sredico, so kljub za sodobne procesorje razmeroma nizkemu delovnemu taktu kos praktično vsem nalogam, ki jih procesorju zada povprečen uporabnik. Preizkusi v matematično zahtevnih programih tako dosegajo od tretjino do polovico vrednosti modela AMD A8-7600, to pa je, upoštevaje ceno, vsekakor dobro. Seveda bi bili rezultati lahko še precej boljši, če AMD platforme AM1 ne bi obsodil na zgolj enokanalni dostop do pomnilnika. To je tudi edini očitek novi platformi, a je omejitev obenem razumljiva, saj AMD ne želi, da bi Kabiniji hodili v zelje dražjim modelom.
Vgrajena grafika Radeon R3 se lahko pohvali z vrsto dobrih lastnosti, ki jih je čip podedoval od večjih sorodnikov. Prek vmesnika HDMI (in DisplayPort, če ga plošča premore) lahko na zaslon pošlje tudi sliko ločljivosti 4K, univerzalni dekodirnik videa pa zna strojno predvajati vse bolj priljubljene vrste video gradiv (H.264, DivX, WMV ...), zato se zdijo novi sistemi na Kabininih procesorjih idealni za uporabo v računalnikih, ki bodo stali v dnevni sobi. Predvajanje H.264 (DXVA) kodiranega videa v polni visoki ločljivosti je bilo povsem tekoče ob praktično neznatni obremenitvi procesorja (od 3 % do 7 %). Za igranje zahtevnejših iger pa takemu sistemu zmanjka sape, vsekakor se presenetljivo dobro znajde pri poganjanju starejših iger ali pa iger, ki jih lahko igramo v brskalniku. Še več, AMD se je povezal s podjetjem BlueStacks, ki je razvilo rešitev, s katero lahko na sistemu Windows poganjamo vse aplikacije in igre za sistem Android (več kot milijon jih je), torej se za digitalno zabavo ni bati.
Veseli nas, da je AMD tudi v tem najnižjem razredu procesorjev z vgrajeno grafiko ohranil vse tehnologije lepšanja slike, kot so dinamični kontrast, ostrenje robov, odprava artefaktov itd., zato lahko zapišemo, da je prikazana slika na tej nizkocenovni platformi videti bolje kot pri integriranih rešitvah iz sosednjega tabora. Še več, AMD je silicijskemu ploščku Kabini namenil tudi nekaj dobrot HSA, ki so jih ob začetku leta predstavili procesorji z jedrom Kaveri. Ena vsakdanje uporabnejših je, denimo, odkodirnik datotek JPEG, ki skrbi, da se fotografije naložijo precej hitreje.
Poraba energije je naravnost pohvalna. Visoko integriran sistem ima namreč postavljeno termalno ovojnico (TDP) pri 25 W, praktična raba sistema pa je bila med izmerjenimi 10 W pa do 30 W, odvisno od zahtevnosti naloge. Prav mogoče je, da bomo po zaslugi varčnosti na novi platformi ugledali tudi serijske večpredstavne predvajalnike ali celo diskovne strežnike NAS.
Mi smo platformo AMD AM1 preizkusili v okolju Microsoft Windows 8.1, saj smo želeli videti, kako se spopada z izzivi vsakdanjika. Ugotavljamo, da je možno imeti tudi poceni in solidno zmogljiv računalnik, ki je obenem še varčen. Če v proračunu najdemo nekaj desetakov za pogon SSD, bomo dobili prav zgledno odziven mini računalnik, ki se ne bo ustrašil praktično nobenega programa, ki ga danes uporablja povprečno gospodinjstvo. Menimo, da gre za trenutno najbolj uravnoteženo računalniško platformo za manj zahtevne uporabnike, zato bomo z zanimanjem spremljali njen nadaljnji razvoj.