Dotični vmesniki

Upravljanje telefona s tipkami ali z dotikom zaslona? V zadnjem času vedno bolj pereča dilema, ki se je različni izdelovalci lotevajo različno. Dilemo je seveda zares povzročil šele Applov iPhone, ki je dokazal, da je pravzaprav čisto vse mogoče postoriti tudi brez tipk. Ne čudi torej, da se v tej smeri preizkušajo prav vsi izdelovalci telefonov, ki dajo kaj nase.

Šest let je že, odkar smo v filmu Posebno poročilo videli Toma Cruisa, kako z dlanjo pošilja dokumente po zaslonu in jih z obema rokama povečuje. Takrat je to bila znanstvena fantastika v pravem pomenu besede. Microsoft je namreč z vso paro skušal spromovirati tablične računalnike, ki so prav tako omogočali upravljanje prek zaslona, občutljivega za dotik, a dejanska uporabniška izkušnja bi težko bila bolj drugačna od filmske.

Takrat so tudi nekateri mobilni telefoni oziroma ročni računalniki ponujali upravljanje prek zaslona, občutljivega za dotik, bolj ali manj v istem duhu kot tablični računalniki - klikanje nekaj pik velikih ikon in menujev s posebnim pisalom ter prepoznava pisave za vnos besedila. Pravo revolucijo v svet zaslonov, občutljivih za dotik, pa je vnesel šele Apple z iPhonom. Konkurenca se je začela hitro odzivati in danes je trg precej poln različnih uporabniških vmesnikov, ki jih upravljamo s prsti na zaslonu. Kljub prodoru pa ima Apple vendarle precej majhen tržni delež, saj se večina telefonov z zasloni, občutljivimi za dotik, proda na Daljnem vzhodu, tam pa kraljujejo Samsung, LG in japonski operaterji. Tudi pri nas je Apple zgolj nišni ponudnik, saj iPhone uradno sploh ni naprodaj (razen istoimenskega Linksysovega brezvrvičnega telefona WLAN, a to je povsem druga zgodba). Uradno pa v Sloveniji telefone z "dotičnimi vmesniki" ponujajo HP, HTC, LG, Samsung in Sony Ericsson, a se njihovi pristopi med seboj precej razlikujejo.

Hewlett-Packard

Računalniški velikan je zgradil svojo sicer precej skromno ponudbo pametnih mobilnih telefonov na podlagi ročnih računalnikov iPAQ, ki so jih dobili s prevzemom Compaqa. Vsi njihovi modeli temeljijo na operacijskem sistemu Windows Mobile, ki je na voljo v dveh različicah - Standard in Professional. Zgolj slednji uporablja za dotik občutljivi zaslon in pri HPjevih telefonih dobimo klasično Microsoftovo izvedbo. Za razliko od uporabniškega vmesnika računalnikov, kjer vsi uporabljajo Microsoftov uporabniški vmesnik, so se pri telefonih nekateri izdelovalci naprav odločili razviti svoje rešitve; denimo HTC in Samsung. HP je ostal zvest Microsoftu, ki je v bistvu še vedno v istem kalupu kot ob predstavitvi tabličnih računalnikov. Tako upravljanje prek zaslona povečini zahteva uporabo pisala. Na izhodiščnem zaslonu je pri najnovejših različicah že mogoče nekaj stvari izbrati tudi s pritiskom prsta (ali dovolj dolgimi nohti), za podrobnejšo izbiro pa je treba poseči po pisalu. K sreči imajo HPjevi telefoni povečini dovolj funkcijskih tipk, da je večino stvari mogoče postoriti s tipkami, a to nekako uniči namen uporabe za dotik občutljivega zaslona.

Apple iPhone

Applova iPhone in iPod Touch sta na področju tovrstnih uporabniških vmesnikov standard, ki ga skušajo vsi drugi zdaj doseči. Toda to kljub vsemu ne pomeni, da je izdelek popoln. Velik zaslon z velikimi ikonami in intuitivno postavitvijo je seveda osnova, iPhone/iPod Touch pa je poleg tega uvedel še možnost upravljanja z več prsti, kar je pravzaprav najbolj revolucionarna novost. Tako dobimo precej dodatnih možnosti, ne nazadnje tudi povečevanje in vrtenje fotografij ter preprostejše listanje po spletnih straneh in dokumentih.

Kljub temu ima iPhone težave s tem, da je na voljo zgolj v eni izvedbi. Navidezna tipkovnica je sicer uporabna, toda marsikdaj precej manj uporabna kot prave tipkovnice, ki jih najdemo v BlackBerryjih in drugih telefonih, saj ne omogoča slepega tipkanja. Prav tako ima iPhone precej težav z zmogljivostjo akumulatorja (to je sicer tudi problem nekaterih telefonov z Windows Mobile) in določenimi pomanjkljivostmi oziroma "lastnostmi", ki jih je Apple zaklenil - tako iPhone ne more delovati kot modem za prenosni računalnik in, kar je še bolj nadležno, ne omogoča kopiranja in lepljenja besedila ali slik.

HTC

Tajvanski HTC je največji izdelovalec mobilnih telefonov z Microsoftovim operacijskim sistemom in dokler niso ravno te dni predstavili G1, prvega telefona z Googlovim operacijskim sistemom Android, so bili tudi povsem odvisni od redmondskega velikana. A kljub temu so bili prvi, ki so ugotovili, da jih Microsoftova "ležernost" pri izpopolnjevanju funkcionalnosti Windows Mobile po nepotrebnem drži nazaj. V razmeroma kratkem času po predstavitvi iPhona (in znatno pred začetkom prodaje) so predstavili prvo različico uporabniškega vmesnika TouchFLO, ki ga je mogoče povsem krmiliti s prsti in kretnjami. No, ne prav zares "povsem", saj so vse nastavitve in programi, ki jih nameščamo na telefon, kljub vsemu klasični Windows Mobile in moramo za upravljanje izvleči pisalo. Kljub temu je TouchFLO odlična rešitev za upravljanje telefona in je potencialno dejansko lahko konkurenca Applu, če bi se le Microsoft zgledoval po tej nadgradnji svojega operacijskega sistema pri načrtovanju nove različice.

LG

Korejski izdelovalec telefonov globalno sodi med velikane, pri nas pa se njihovi telefoni ob kratki navzočnosti na trgu še niso najbolje prijeli. Med aparati z zasloni, občutljivimi za dotik, pri nas ponujajo dva modela - iPhonovski Viewty in dizajnersko, a predrago Prado. Ker oba uporabljata LGjev lastni operacijski sistem in ne katerega izmed bolj odprtih različic (tu ni mišljena odprta koda, temveč možnost razvoja in nameščanja dodatnih programov), jih ne moremo uvrstiti med "pametne telefone". To je seveda minus, če bi telefon želeli uporabljati za kakšne bolj napredne funkcije, je pa seveda uporabno, saj je uporabniški vmesnik do zadnje podrobnosti prirejen upravljanju s prsti. Posledično telefonoma sploh ni priloženo pisalo, besedilo pa vnašamo prek navidezne tipkovnice na zaslonu. Rezultat je povsem uporaben telefon, žal pa se navdušenje ustavi pri naprednejših funkcijah. Poleg tega, da za te telefone ni na voljo dodatne programske opreme, je namreč težava tudi v nedodelani podpori za povezavo z računalnikom. Medtem ko telefonov sploh ni mogoče povezati z Applovim OS X ali Linuxom, je podpora za povezavo z Windows polovičarska, saj program za povezavo nima niti podpisa za samodejno dovoljenje dostopa do Outlooka. To pomeni, da moramo med vsako sinhronizacijo koledarja in imenika večkrat ročno potrditi povezavo. Nadalje telefon podpira samo 100 vnosov v koledar; to je večini sicer dovolj, a bo, če ste precej priljubljeni, hitro postalo težava.

Nokia

Ravno v času končevanja redakcije je svoj prvi telefon z zaslonom, občutljivim za dotik, predstavila tudi Nokia. Aparata z nenavadno dolgim imenom XpressMusic 5800 Tube nam še ni uspelo preizkusiti, vendar pa tako kot večina predstavljenih rešitev za vnos zahteva uporabo pisala. Sicer Nokia že dalj časa ponuja t. i. internetne tablice, majhne prenosne računalnike, povečini brez tipkovnice in doslej tudi brez vmesnika za povezavo z omrežji GSM/UMTS. Te naprave ne temeljijo na Nokiinem operacijskem sistemu Symbian, temveč na Linuxu, a so prav tako v osnovi narejene za upravljanje s pisalom. Nova različica naj bi vključevala tudi vmesnik GSM/UMTS in prinašala prenovljen uporabniški vmesnik, vendar zaenkrat o izdelku še ni znanega nič konkretnega.

Samsung

Samsung Omnia 1.jpg

Trenutno najagresivnejši izdelovalec telefonov, ki je globalno že nekaj časa na drugem mestu po številu prodanih telefonov in ima v bližnji prihodnosti ambicije po preboju na prvo mesto, je znan po tem, da sodeluje z vsemi in posledično ponuja vse vrste rešitev, ki so mogoče. Tako najdemo v sklopu njihove ponudbe dve vrsti telefonov z zaslonom, občutljivim na dotik, čeprav bodo, kot kaže, v kratkem ponujali samo še eno. Kot eden izmed večjih ponudnikov telefonov z Windows Mobile je Samsung poslal na trg že precej telefonov s tem operacijskim sistemom in tudi bil med prvimi, ki so ga skušali prilagoditi za lažjo rabo. Med njihovimi najbolj dovršenimi izdelki je tako telefon SGH-i600 BlackJack, ki sicer uporablja Windows Mobile Standard, toda z lastnim, nadvse dodelanim uporabniškim vmesnikom. Na področju za dotik občutljivih zaslonov so ponujali serijo SGH-i700, ki ponuja nekoliko predelano prvo stran, a je kljub temu v osnovi še vedno klasični Windows Mobile z vso nujnostjo uporabe pisala. Vendar pa so v Samsungu ravnokar pripravili povsem novo rešitev, pri kateri so se zgledovali po HTCju. Njihov nov uporabniški vmesnik z imenom TouchWiz je podobno kot TouchFLO narejen za Windows Mobile Professional (denimo v modelu Omnia), najdemo pa ga tudi v nekaterih običajnih telefonih.

V Omnii je TouchWiz povsem enakovreden HTCjevemu TouchFLOju. To pomeni, da osnovne funkcionalnosti telefona lahko odlično upravljamo s prsti na zaslonu, a nato pridemo do funkcij, za katere moramo seči po pisalu. Tu so HTCjevi telefoni še nekoliko v plusu, saj imajo pisalo pospravljeno v aparatu, pri Samsugu pa ga moramo nositi s seboj. Medtem je TouchWiz pri običajnih telefonih (denimo SGH F-150) po uporabnosti primerljiv z LGjevo rešitvijo, a so v Samsungu bolje poskrbeli za povezavo z računalnikom.

Sony Ericsson

V Sony Ericssonu so bili med prvimi, ki so ponujali telefone z zasloni, občutljivimi na dotik, vendar se zadnja leta kar naprej lovijo z napol posrečenimi rešitvami. Podobno kot Microsoft izhajajo pri tovrstnih rešitvah iz časov, ko je bila uporaba priloženega pisala obvezna in čeprav so bili med prvimi, ki so na osnovnem zaslonu omogočili upravljanje s prsti, jih je konkurenca pustila daleč zadaj.

Njihov uporabniški vmesnik se imenuje UIQ in temelji na operacijskem sistemu Symbian. Poleg njih to rešitev uporablja še nekaj drugih izdelovalcev telefonov, denimo Motorola, vendar so UIQ povečini implementirali brez podpore zaslonov, občutljivim za dotik. Bistvena težava telefonov z UIQ je počasnost delovanja, ki že dve leti pesti te telefone. Zadnja generacija izdelkov, denimo serija "G", se zdi kot vmesna postaja med prejšnjimi nadvse pomanjkljivimi izdelki in morebitnimi prihajajočimi uspešnicami. Tako je pri modelu G900i že večina zaslonov prirejenih na upravljanje s prsti, pri podrobnih nastavitvah pa je kljub vsemu treba izvleči pisalo, poleg tega pa telefon deluje skorajda zadovoljivo hitro.

Sicer pa Sony Ericsson sodi tudi med izdelovalce, ki so se odločili nadgraditi Windows Mobile Professional, vendar bo njihov prvi izdelek, Xperia X1, pri nas na voljo šele prihodnje leto, zato je težko soditi, kako uspešni so pri tem projektu.