Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Miran Varga | Monitor Oktober 2016

Dotik fotografskega prestola

Septembra je bil v Kölnu največji fotografski sejem na svetu – Photokina. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi nekaterih znamk in izdelovalcev iz sveta fotografije, ki jih ni več med nami. Eno takih imen je Yashica.

Zgodba japonskega izdelovalca Yashica, ki je fotografski svet razvajal dobra tri desetletja, se je začela nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne. Maja 1945 je bilo v prefekturi Nagano ustanovljeno podjetje Yashima Seiki Seisakusho, ki se je ukvarjalo pretežno z izdelavo varovalk za strelno orožje. Po koncu vojne se je podjetje specializiralo za izdelavo komponent za ure in druge manjše elektronske naprave. Preskok v svet optike in optičnih elementov je podjetje opravilo leta 1953, ko se je tudi preimenovalo v Yashima Kōgaku Seiki K.K. in izdelalo svoj prvi fotoaparat, Pigeonflex 6×6cm TLR, ki ga je tržil zunanji distributer. Družba se je, opogumljena z obetavnim začetkom prodaje, še istega leta odločila na domači trg poslati fotoaparat lastne blagovne znamke – Yashimaflex, ki je bil nadvse podoben modelu Pigeonflex. Oba sta bila opremljena z lečami Tomioka. Partnerstvo se je obdržalo dolga leta.

Yashica-Mat je skoraj lastnoročno poskrbel za mednarodno prepoznavnost blagovne znamke.

Model Yashimaflex so hitro nasledili fotoaparati Yashicaflex, ki so se kot eni prvih na trgu lahko pohvalili s polavtomatskim navijanjem filma. Odločitev vodstva podjetja, da uporabi ime Yashica, je bila povsem skladna s poimenovalno modo tedanjega časa – ime Yashica je sestavljeno iz začetnih črk besed Yashima in Camera. Po istem vzorcu so skovane tudi blagovne znamke Leica, Konica in številne druge. Yashima se je odločila leta 1956 napasti trg s cenovno dostopnim fotoaparatom, namenjenim popolnim začetnikom. Yashica Rookie je doživel soliden uspeh, razvojniki pa so se že ukvarjali s številnimi novimi modeli.

Tako je že leta 1957 ugledal luč sveta model Yashica-Mat, ki je imel kot eden prvih vgrajen vzvod za napenjanje filma na desno. Fotoaparatov Yashica se je hitro oprijel sloves »delovnih konjev«, kupec je za svoj denar dobil dober aparat, ki se zlepa ni pokvaril. Odlična domača prodaja je narekovala preboj na mednarodno prizorišče. Še istega leta je podjetje v New Yorku ustanovilo hčerinsko družbo Yashica Inc., ki je skrbela za razvoj poslovanja v ZDA. Ameriški trg je bil še posebej mikaven, saj so se uporabniki navduševali že tudi nad kamerami, ne le fotoaparati. Yashica 8T je bila prva 8 mm kinematografska kamera japonskega izdelovalca.

Uspeh in prepoznavnost blagovne znamke Yashica je leta 1958 botrovala naslednjemu preimenovanju podjetja, Yashima se je preimenovala v K.K. Yashica (današnja ustreznica je Yashica d.o.o.) in tako prevzela ime svojih izdelkov. Razvojni oddelek podjetja je deloval s polno paro, saj je želelo podjetje trgu pokazati, kaj vse zna. Yashica 35 je postala prvi aparat podjetja, ki je uporabljal 35 mm film, Yashica-44 (4 × 4cm TLR) pa je posnemala dvojni zrcalno-refleksni model nemškega konkurenta Rolleiflex 4×4 in neposredno napadla njegov trg »superposnetkov« 38 x 38 mm, ki so bili tista leta nadvse priljubljeni, a je po letu 1960 zanimanje zanje pospešeno zamiralo. Apetiti po hitri rasti in razvoju so ob visokih prihodkih podjetju omogočili prvi velik korak – kupilo je junija 1958 bankrotirano podjetje Nicca Camera, ki je bilo znano po 35 mm fotoaparatih z zaklopom goriščnice. Elegantno preimenovanje v modele Yashica YE (Nicca 33) in Yashica YF (Nicca IIIL) je podjetju omogočilo takojšen še odločnejši nastop na trgu.

Podjetje je streljalo iz vseh topov. Razvoj je bil skrbno načrtovan, Yashicini inženirji so se šolali pri najboljših optičnih mojstrih na Japonskem. Sodelovanje z laboratorijem Konan Camera Laboratory je že leta 1959 poskrbelo za prototip Yashica Future 127 (spet s filmom 38 mm), ki je bil prvi japonski fotoaparat s samodejnim nastavljanjem izpostavljenosti filma svetlobi. Istega leta je predstavilo še miniaturni model Yashica Y16, ki je uporabljal inovativen sistem kartuše s filmom.

V vsega dveh letih je podjetje svojo vrednost povečalo kar za šestkrat, zdelo se je nezaustavljivo. Z njim so želeli sodelovati vsi, ki so kaj pomenili v svetu fotografije. Sodelovanje s podjetjem Polaroid je prineslo tudi prvi na Japonskem izdelan Polaroid – model Polaroid 120. Dediščino podjetja Nicca je Yashica še posebej dobro unovčila leta 1960, ko je predstavila Pentamatic, sodoben zrcalno-refleksni fotoaparat s specifičnim bajonetom, ki je omogočal izmenjavo objektivov. Žal so ga morali hitro opustiti, saj je industrija sprejela 42 mm navoj kot dejanski standard, Japonci pa so vnovič dokazali svojo izjemno prilagodljivost – že leto pozneje so predstavili model Penta J z novim navojem in vrsto objektivov lastnih blagovnih znamk Yashikor in Yashinon. Leče zanje je še vedno dobavljala Tomioka. Ko je podjetje Yashica leta 1961 na trg lansiralo model Rapide iz segmenta t. i. half frame fotoaparatov, je bilo uradno navzoče povsod. Inženirji so se aktivno ukvarjali z avtomatizacijo opravil in meritev svetlobe, Yashica 35EE je že premogla t. i. elektronsko oko. Prvi fotoaparat z elektronskim krmiljenjem zaklopa, Yashica Electro Half, pa je podjetje izdelalo leta 1965, leto zatem pa še model polnega formata, Yashica Electro 35. Leto 1968 je prineslo še en odmeven nakup, Yashica je prevzela svojega dobavitelj leč za objektive, podjetje Tomioka. Ugled podjetja v svetu visoko kakovostne optike in elektronsko krmiljenih fotoaparatov je vztrajno rasel. Modela TL Electro X in Yashica Mat-124 sta dokazovala, kako lahko elektronika olajša in izboljša fotografijo.

Napad na vrh

Leta 1973 je bila Yashica že pravi gigant na področju fotografske opreme, želela pa si je krone razreda. V sodelovanju s podjetjem Carl Zeiss so inženirji izdelali profesionalni 35 mm zrcalno-refleksni fotoaparat z elektronskim nadzorom sprožilca in ga začeli prodajati pod novo blagovno znamko Contax. Kako pomemben je bil ta aparat za podjetji, dokazuje tudi to, da so za njegovo ergonomsko in stilsko ohišje najeli oblikovalski studio F. A. Porsche, novi Contax RTS pa je bil ena največjih zvezd sejma Photokina leto pozneje. Zanj je bilo na voljo cel kup vrhunskih objektivov znamk Yashica in Contax, s posebnim bajonetnim nastavkom Y/C pa je uporabnik lahko uporabil katerikoli objektiv iz 35 mm družine fotoaparatov SLR. Omenjeni bajonetni nastavek so v nadaljevanju uporabljali vsi pomembnejši fotoaparati Yashica, predvsem modela FX-1 in FX-2, ki sta prinesla še izboljšano optiko in napredne premaze leč objektivov. Kako dober fotoaparat je bil dejansko Contax RTS, dokazuje tudi njegov cenovno dostopnejši naslednik, Yashica FR, ki je ugledal luč sveta leta 1977, opremljen z elektromagnetnim sprožilcem, uporabnikom pa je dodatno omogočil še uporabo objektivov Carl Zeiss iz družine T. Podjetje je s prakso predstavitve superzmogljivih modelov Contax, ki so jim sledili nekoliko okrnjeni, a še vedno zelo kakovostni fotoaparati Yashica, nadaljevalo celo desetletje. FR je tako hitro dobil naslednika FR-I in FR-II, ki so ju zaradi trpežnosti in nadvse kakovostne izdelave cenili (pol)profesionalni fotografi po vsem svetu. Yashica je za fotoaparate Contax/Yashica razvila cel kup dodatkov in se tako uveljavila kot profesionalni ponudnik fotografske opreme ter se postavila ob bok Canonu, Minolti in Nikonu.

Contax RTS je očaral svet predvsem z možnostjo uporabe najrazličnejših objektivov (Contax, Yashica in pozneje tudi Carl Zeiss).

Kljub dokazovanju v svetu najboljših zrcalno-refleksnih kamer so se v vodstvu podjetja zavedali, da prihodke prinašajo tudi cenejši modeli. Leta 1979 predstavljeni cenovno dostopni SLR FX-3 je takoj postal uspešnica, saj je bil nadvse lahek in preprost, prepričal je na milijone kupcev. Ironija je bila v tem, da ga je razvila Yashica, izdelovalo pa neodvisno podjetje Cosina, ki je v nadaljevanju prevzelo proizvodnjo fotoaparatov številnih blagovnih znamk, z Minolto, Olympusem, Revuem in Vivistarjem vred. Strategija prestižne in še vedno nadpovprečno kakovostne blagovne znamke se je obrestovala. Contaxova modela 139Q in 137MA sta snubila kupce z debelejšimi denarnicami, preostali pa so povpraševali po Yashicah FX-D in FX-70. Japonski izdelovalec je izračunal, da ima najboljšo maržo prav v t. i. srednjem segmentu fotoaparatov, in se mu je podrobneje posvetil.

Cenovno dostopni SLR Yashica FX-3 je bil poglavje zase. Z drobnimi izboljšavami se je na trgu (beri: v proizvodnji) obdržal neverjetnih 23 let!

Prevzem s strani Kyocere, životarjenje in bridek konec

Oktobra 1983 je sledilo veliko presenečenje, ko je družbo Yashica in njen celoten program in blagovne znamke prevzel keramični gigant Kyocera. Spremembe v naslednjih letih so bile neizogibne – predvsem v krovni blagovni znamki, a podjetje je ohranilo razvoj. Leta 1985 je predstavilo serijo zrcalno-refleksnih fotoaparatov z ročnim ostrenjem FX-103 ter prvo TTL programabilno bliskavico v svoji ponudbi. A konkurenti, posebej agresivna je bila Minolta, niso spali na lovorikah, temveč so se borili za slehernega kupca. In to predvsem z nekoliko dostopnejšimi modeli zrcalno-refleksnih fotoaparatov, ki so bili tehnično zelo dovršeni, premogli so npr. že samodejno ostrenje. Kyocera je postala v očeh uporabnikov precenjena in draga znamka. Prehod na drugačno poslovno strategijo – sledil je namreč popoln zasuk, saj se je podjetje odločilo napasti trg »trotl-ziher« modelov – je bil boleč. Proizvodnja fotoaparatov se je z Japonskega preselila v Hongkong, družino najzmogljivejših zrcalno-refleksnih fotoaparatov so črtali iz proizvodnih načrtov in pozneje tudi opustili.

Contax T3 iz leta 2001 je bil večkrat označen za najboljši »trotl-ziher« fotoaparat na svetu. Ohišje iz titana, objektiv Carl Zeiss Sonnar 35mm f/2.8 ter visoka natančnost ostrenja in merilca svetlobe so ga ob dejstvu, da praktično nima šibke točke, povzdignili v ikono.

V naslednjem desetletju in pol podjetju ni bilo postlano z rožicami. Število izdelovalcev fotoaparatov vseh vrst se je pospešeno namnožilo, pa tudi prehoda na digitalno fotografijo Kyocera ni opravila z odliko. Leto 2005 je zato prineslo pričakovano poslovno odločitev – Kyocera je opustila proizvodnjo vseh svojih analognih in digitalnih fotoaparatov, tudi tistih, ki so še nosili imena Contax in Yashica. Pravico uporabe blagovne znamke Yashica je leta 2008 odkupila kitajska skupina MF Jebsen Group in v naslednjih letih prek hčerinskega podjetja JNC Datum Tech International poskušala prepoznavno ime unovčiti pri prodaji najrazličnejših s fotografijo povezanih naprav, tudi digitalnih fotoaparatov in kamkorderjev, digitalnih foto-okvirjev, prenosnih DVD in glasbenih predvajalnikov ter celo daljnogledov, mobilnih telefonov in pomnilniških kartic. Precej neugledna spletna stran, www.yashica.com, pa je bila zadnjič posodobljena aprila letos.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji