Drobni fotografski inventar

Večina uporabnikov digitalnih fotoaparatov ve, da brez pomnilniške kartice in baterije ne gre. Torbice si že ne omisli prav vsak, saj se sodobni svetlobni slikarji čisto dobro počutijo tudi v žepih ali večji torbi v družbi drugih drobnarij. Na voljo pa nam je še vrsta drugih dodatkov tako za kompaktne aparate kot tudi za DSLRje.

Izbira je pri naprednejših aparatih večja. Že bolj zmogljivi kompaktni fotoaparati imajo na objektivu navoj za nameščanje fotografskih filtrov, pri objektivih, namenjenih DSLRjem, pa je to popolnoma običajno. Optične razširitve se ponujajo tudi domačim filmskim ustvarjalcem. A začnimo pri najosnovnejših pripomočkih, ki pridejo prav vsakemu fotografu.

Neizogibno

Zaradi manjšanja mer, zagotavljanja čim manjše teže in čim boljših zmogljivosti fotoaparate pogosto preskrbujejo z energijo napredni litij-ionski akumulatorji. Uporabniku to prinese nekaj sitnosti, saj so baterije med seboj nezdružljive in časi, ko smo ob grozo vzbujajočem sporočilu "battery low" lahko le stopili v trgovino za vogalom in kupili nove akumulatorje AA, so minili. Zato si je pametno omisliti vsaj še enega rezervnega. Za razširjene modele so na voljo tudi nepristni nadomestki, med izdelovalci pa najdemo tako zaupanja vredne (Ansmann, Eneride, Hahnel) kot tudi take, pri katerih je nakup loterija. Še posebno pazljivi moramo biti pri sklepanju kupčij prek ebaya.

Pomnilniške kartice se že dolgo ne ločijo le po zmogljivosti. Najugodnejše so pogosto počasnejše od prestižnih. A razlika je velika tudi v ceni. Kompaktni fotoaparati med fotografiranjem ne zmorejo izkoristiti zmožnosti najhitrejših, zato bi bil nakup najboljših nesmiseln. Težave pa lahko nastanejo pri snemanju filmskih posnetkov, kjer lahko prepočasna pomnilniška kartica povzroča nezaželene prekinitve. Pri lastnikih DSLRjev je izbira odvisna od potreb in navad. Datoteke RAW so prostorsko bolj požrešne in tudi zapisovanje traja dlje, kot če slikamo v JPG. Ob počasni kartici bo medpomnilnik aparata zato kmalu poln in zaporedno fotografiranje se upočasni.

"Neoriginalni akumulatorji ne dosegajo niti polovice cene pristnih."

Oprostite, me lahko fotografirate?

Cukanje neznancev za rokav ima več negativnih posledic. Lahko nam je nerodno in imamo zato toliko manj slik, na katerih smo v družbi svojih najdražjih, lahko si izberemo popolnega nesposobneža, ki nam s slike odreže noge, nagne horizont in v levem kotu doda svoj kazalec, ali pa imamo zaradi skrbi nesimetričen nasmeh, saj ima kar nekdo v rokah našo preljubo, celo premoženje vredno fotografsko opremo. Rešitev je stojalo, ki si ga seveda omislimo še zaradi številnih drugih vzrokov. Ob slabši svetlobi bodo fotografije nestresene, igranje z aparatom lahko razširimo tudi na nočne ure, zelo prav pride pri makro in pokrajinski fotografiji in, ne nazadnje, tudi pri zajemu zaporednih posnetkov za kasnejšo združitev v fotografijo HDR. Ne pozabimo še na uporabnost ob zajemu videa, tako s fotoaparati kot kamerami.

Za najmanjše aparate so nam na voljo miniaturna žepna stojala, ki so lahko vedno z nami, a niso vsesplošno uporabna, saj so visoka le okrog dvajset centimetrov. Pri večjih in stabilnejših plačamo davek pri prenašanju. Profesionalna stojala lahko dosegajo zneske nekaj sto evrov, z nekaj kompromisi v obliki stabilnosti in teže pa bomo mnogi zadovoljni tudi z nakupom pod 40 evri.

S pritiskom sprožilca fotoaparat na stojalu hitro zamajemo, zato je pametno uporabiti vgrajeno samodejno časovno sprožilo, nekateri pa se razumejo še z daljinskimi upravljalniki, ki so priročni tudi za reševanje težav z začetka odstavka.

"Pri nakupu mini stativov se nam splača prinesti s seboj fotoaparat, da preverimo stabilnost, saj imajo nekateri nastavke pomaknjene stran od težišča."

Predleče

Z nakupom kompakta ali kamere smo obsojeni na uporabo vgrajenega objektiva. A naše roke zaradi tega niso povsem zvezane. Omislimo si lahko širokokotne, tele in makro predleče in jih s pomočjo posebnih nastavkov ali navoja namestimo pred objektiv.

Žal kakovostni izdelki še daleč niso poceni. Med bolj znane izdelovalce sodi Raynox in njihove boljše širokokotne rešitve stanejo krepko več kot 250 evrov. Pred nakupom se zato velja še toliko bolj temeljito pozanimati o združljivosti z našim fotoaparatom in kakovosti posnetka, ki ga leča omogoča.

Ugodnejše so t. i. makro predleče, ki omogočajo ostrenje na manjših razdaljah. Uporabne so tudi na izmenljivih objektivih DSLRjev in z njihovo pomočjo dosegamo presenetljive rezultate, ki so sicer odvisni tudi od uporabljenega objektiva. A čim večja je dioptrija oz. povečava, tem manjša je globinska ostrina in bolj omejeno je območje, kjer je ostrenje sploh mogoče. Ob prvih poskusih smo zato lahko razočarani, ko pa pridobimo nekaj spretnosti, so predleče poceni izlet v bližinsko fotografijo.

"Fotografija je posneta s predlečo Raynox DCR-250, nameščeno na objektiv Nikkor 50mm F/1,8. Pri daljših goriščnicah bi lahko dosegali večje povečave, za spektakularne posnetke žuželk pa moramo poseči po pravih makro objektivih."

"Stojalo nam je v veliko pomoč pri fotografiranju posnetkov HDR, saj za oster končni izdelek različno osvetljene fotografije ne smejo biti zamaknjene."

Fotografski filtri

Z digitalno fotografijo se nam v obdelavi za računalnikom ponuja oblica učinkov, ki jih je bilo nekoč mogoče doseči le z namestitvijo dodatnega namenskega stekla pred sprednjo lečo objektiva. A fotografski filtri niso izumrli. Nekaterih ni mogoče digitalno posnemati, drugi pa opravljajo tudi naloge, ki na fotografiji niso nujno vidne.

Taki so zaščitni filtri, ki ščitijo prednjo lečo objektiva pred praskami, udarci in umazanijo. Filter z veliko lažjim srcem očistimo, saj je strošek novega ob morebitnih praskah neznaten v primerjavi z vrednostjo objektiva. Vlogo zaščitnega filtra pogosto namenimo kar filtru UV, ki na fotografijo ne vpliva bistveno, poleg fizične zaščite pa pred nevarnim spektrom svetlobe varuje še svetlobno tipalo in naše oči. Nekateri sicer uporabo zaščitnega filtra, ki je ves čas na objektivu, zavračajo, saj vsako dodatno steklo poslabša kakovost slike, zaustavi nekaj svetlobe in vnaša dodatne svetlobne odseve. Nekoliko je to vse res, a so razlike omembe vredne le pri slabših filtrih in vrhunskih objektivih.

Nadlogo fotografom pogosto povzročajo svetlobni odsevi v naravi, ki se jih lahko znebimo s polarizacijskimi filtri. Na digitalnih aparatih moramo uporabljati takšne s krožno polarizacijo, saj ob linearni tipalo za samodejno ostrenje ne bo delovalo. Ob uporabi sicer izgubimo nekaj svetlobe, a nekovinske površine ne bodo več tako odsevale, vodna gladina bo prozorna in ob določenih kotih glede na sonce lahko z obračanjem stekelca potemnimo modrino neba.

Pogosteje posegamo še po filtrih ND, ki enakomerno potemnijo celotno fotografijo in tako omogočajo daljše čase osvetlitve tudi v močnejši svetlobi. Na voljo so še izvedenke s postopnim prehodom, ki se jih uporablja v pokrajinski fotografiji, kjer je nebo pogosto presvetlo. Zgoraj zato filter prepušča manj svetlobe, spodaj pa so motivi narave ustrezno svetli.

Vedno redkejši pa so barvni filtri, ki so se uporabljali za prilagajanje temperature beline v analognih časih, izboljševanje kontrastov pri črno-belih posnetkih, posebne barvne učinke in še bi lahko naštevali. Poznamo še filtre za mehčanje ostrine in zvezdaste svetlobne vire.

Prav vsak digitalni fotoaparat pa ima neposredno pred tipalom stekelce, ki preprečuje prehod infrardeči svetlobi. Pred objektiv lahko kljub vsemu namestimo prepustni IR filter, ki omogoča zelo svojstvene fotografije. Največji navdušenci nad tovrstno fotografijo zaporni filter v fotoaparatu odstranijo ali ga celo zamenjajo s prepustnim, a tak fotoaparat ni več uporaben za običajno fotografiranje. Brez omenjenega posega pa nam preostanejo le zelo dolgi časi osvetlitve.

"Fotografija je posneta sredi poletja, a s filtrom IR. Zaradi nepredelanega fotoaparata je bil potreben čas osvetlitve kar 360 sekund."

"Uporaba polarizacijskega filtra v določenih okoliščinah potemni nebo in tako poudari bele oblake in ohrani pravilno osvetljeno pokrajino."

Morda še kaj?

Seveda. Preden so nam bili na voljo vodoodporni kompaktni fotoaparati, smo se podvodnega ustvarjanja željni zatekali k posebnim ohišjem, ki so nam za določene modele še vedno na voljo, zasilna možnost pa so še posebne nepropustne vrečke.

Velika nadloga digitalnih zrcalno refleksnih aparatov je še prah, ki se nabere na tipalu in nam kodra živce s sivimi lisami na fotografijah. Prepogostim obiskom servisov se lahko izognemo z zračnimi puhalkami, ki so priročne tudi za izpihovanje nesnage z drugih delov fotografske opreme. Mastnim madežem smo kos šele z namenskimi čistilnimi tekočinami, s katerimi zagotovo ne bomo poškodovali premazov leč.

Domiselni kitajski izdelovalci pa nam ponujajo še vse, od senčnikov za zaslone LCD do vodnih tehtnic, ki jih namestimo na nastavek za bliskavico. Če nimamo tam pritrjenega že mini dežnika za fotografiranje v slabšem vremenu. Tako imenovani "gadgeti" se iz računalniškega sveta širijo tudi med fotografe.