Drugačna, a enaka

Sony na nove trge včasih vstopa kasneje kot tekmeci, a to ponavadi upraviči z dobro izdelavo in vrhunskimi izdelki. Tako so se končno podali tudi na trg tablic in so enako kot drugi izdelovalci brez lastnega operacijskega sistema uporabili Android 3.2 Honeycomb.

Preizkušanje in opisovanje androidnih tablic se ponavadi začne z znanimi specifikacijami, da je v drobovju gigaherčni dvojedrni Nvidiin procesor Tegra 2 in da ima tablica 1 GB pomnilnika. Sonyjev izdelek je na voljo v izvedenki s 16 in 32 GB prostora in je razširljiv s SD kartico. Baterija naj bi po besedah izdelovalca zdržala 6 ur in pri zmerni rabi gre za resnično oceno. Do te točke je vse v skladu s šablono, v katero lahko umestimo vse androidne tablice bolj znanih izdelovalcev tega cenovnega razreda. Sony je skušal svojo prvo tablico ločiti od drugih tako po obliki kot tudi z dodatki v samem operacijskem sistemu. Oblika je prvo, kar pade v oči, saj so se Japonci odločili za samosvojo obliko, ki spominja na odprto zavihano revijo. Drugače daje zadnja stran vtis velike sponke, a je odprtje embalaže pokazalo, da gre le za dizajn.

Ko tablico držimo vertikalno, je teža presenetljivo lepo razporejena in med uporabo lepo počiva v roki. Tudi ko jo v horizontali položimo na površino, je lažje tipkati, saj je zaslon usločen. Razveseljuje tudi odsotnost napisa Sony na prednji strani, tako da med uporabo vidimo le črn okvir. Narejena je iz dobrih materialov, tako ni razumljivo, zakaj so trije gumbi (zaklep zaslona in dva za glasnost) tako mehki in neprepoznavni in se posledično velikokrat pritisne napačnega. Poleg gumbov je še dioda, ki oznanja prejeta sporočila. Gre za najbrž najsvetlejšo in posledično zelo motečo luč, ki ponoči konkurira svetilnikom. Pograjati gre tudi pokrov, ki skriva mikro USB vhod in prostor za SD kartico. Deluje krhko, kar je slabo v kombinaciji z dejstvom, da ga je treba vsakič znova izpuliti. Seveda pa Sony ne bi bil Sony, če za napajanje ne bi izumil tudi unikatnega priključka za napajanje. Tako tablice ne polnimo prek vhoda mikro USB, temveč na zadnji strani vklopimo podolgovat priključek, ki ima na drugi strani napajalnik in električni vhod. Bržkone za to odločitvijo stoji isti človek, ki je izumil Memory Stick.

Sony ima pod svojim okriljem zajetno mrežo storitev, ki bi lahko resneje konkurirale Applovemu ekosistemu (iTunes, iBooks ...). Prva je je blagovna znamka PlayStation, katere logo je mogoče najti na zadnji strani naprave. Ker je Tegra 2 grafično dorasla risanju iger iz prve generacije japonske konzole, sta kot privzeta progama na tablici nameščeni dve igri. Medtem ko je Pinball Heroes veselje igrati in so krmila enostavno prenesena na paradigmo zaslona na dotik, tega ne moremo reči za Crash Bandicoot. Kontrolni gumbi na zaslonu slednji škodijo in jo je težko igrati. Če je to vse, kar so v Sonyju pripravljeni narediti za prenos starih iger na svoje tablice, se oznaki "Playstation certified" slabo piše.

Programerji se niso ustavili le pri igrah in so se trudili izboljšati tudi sam operacijski sistem Honeycomb, a jim ni najbolje uspelo. Povsem so spremenili obliko mreže nameščenih programov, ki ima belo ozadje in je bolj animirana. Prav bela barva je prisotna tudi v vseh Sonyjevih nameščenih programih, kjer najdemo tudi spremenjen koledar in agregator družabnih omrežij in RSS virov. Estetika Sonyievih rešitev bi morda delovala všečno, a se tako tepe s splošno obliko Androida 3.x, da moti.

Tu je še program Reader, ki deluje le v nekaterih državah, in pa morda edina uporabna novost, ki jo je Sony vgradil v svojo tablico - univerzalni daljinec. Priča smo programu, ki ga lahko naučimo gumbov vseh daljincev, kar jih je v dnevni sobi, in tako vse naprave upravljamo prek tablice. Ne gre za najlepšo rešitev, saj je videz špartanski, a deluje.

Poleg že omenjenih modifikacij Androida je Sony na vrhu zaslona poleg mesta za iskanje z Googlom dodal še vrstico najpogostejših programov, ki delajo samo zmedo. Res pa je, da vsa krivda pri uporabi programja na tablici ni Sonyjeva, saj je Honeycomb v različici 3.2 še vedno hroščat operacijski sistem. Redno prihaja do sesuvanja programov in na splošno ne dosega tekočega delovanja iOSa. Prvi vtisi Androida 4.0 kažejo boljšo sliko, a napovedovati, kdaj bo Sony vse svoje modifikacije prilagodil novi različici in tako na tablico poslal posodobitev, je nemogoče. Praksa pravi, da bo preteklo kar nekaj časa.

Sonyju je uspelo prvo tablico toliko razlikovati od konkurence, da že zaradi oblike pritegne pozornost. Kljub temu je z željo po prepoznavnosti v kombinaciji z že tako hroščatim Honeycombom naredil le še eno androidno tablico. In nič več.

Sony Tablet S

Tablica z operacijskim sistemom Android.

Prodaja: www.notesniki.si

Cena: 699 EUR

Za: Oblika, možnost uporabe kot univerzalni daljinec.

Proti: Premočna opozorilna luč, modifikacije operacijskega sistema niso posrečene.