Tablice po želji

Pogovarjali smo se s Kevinom O'Donovanom, Intelovim strategom za razvoj novih poslovnih področij. Vroča tema v računalniški industriji so nedvomno tablice, zato smo sogovornika izprašali o prihodnjem razvoju in možnostih mešanja kart med največjimi igralci v industriji.

Tablični računalniki so se kot virus razširili po računalniški industriji. Kako na tablice gledate v Intelu?

Tablične računalnike vidimo predvsem kot lepo priložnost za industrijo in zase. Vsekakor gre za izdelke, ki bodo lep čas ostali med nami. Dejstvo je, da je trg tabličnih računalnikov šele v povojih in da so prave bitke še pred nami oziroma pred izdelovalci teh naprav.

Mar v Intelu nimate ambicij, da bi po vzoru nekaterih družb izdelovali svoje lastne tablične računalnike? Veliko gradnikov in znanja imate namreč že "v hiši".

Lahko bi naredili vse. Toda, ali bomo pri tem uspešni? Ne vemo, zato raje delamo tisto, kar popolnoma obvladamo. To pa pomeni, da razvijamo in izdelujemo procesorje in sistemske nabore, ki bodo platforma oziroma temeljni kamen tabličnih rešitev. Izdelovalci teh izdelkov torej od nas dobijo številne sestavne dele in referenčne dizajne, tu pa se naša vloga skorajda konča. Tablice niso le železnina, so skupek, sestavljen iz programske opreme in storitev.

Govoriva o ekosistemu? Vam torej manjka predvsem programski in storitveni del rešitve?

Da, tablični računalniki za svoj uspeh potrebujejo ekosistem. Intel to lahko ustvari. Čeprav smo med laično javnostjo znani predvsem kot gigant iz sveta procesorjev, pa smo izredno močni tudi na področju programske opreme. Malokdo ve, da smo z nakupom podjetja McAfee pridobili veliko strokovnjakov s področja varnosti in programske opreme. Še več, če bi danes Intel sodili zgolj po njegovih oddelkih za programsko opremo, bi bil šesta največja programska hiša na svetu, pred marsikaterim prepoznavnim imenom iz industrije.

Gradnja ekosistema je velik izziv, zato to raje počnemo s partnerji, ne glede na platformo. Sodelujemo praktično z vsemi pomembnimi igralci na trgu in v razvoj vlagamo več milijonov dolarjev. Imamo okoli 35 tisoč programerjev razvijalcev, ki so do danes pripravili že več kot 2000 aplikacij in rešitev za tablične računalnike. Seveda sta Google in Apple v tem pogledu še precej pred nami, naredila sta zelo veliko delo na področju razvoja tablic, za to jima lahko le čestitamo.

Toda povprečen uporabnik navadno uporablja le peščico aplikacij, podobno kot velja v svetu računalnikov in računalniških programov?

Drži, številke seveda niso vse. Ljudje si želijo kakovostnih aplikacij, ki bodo uporabne in učinkovite, za takšne aplikacije so pripravljeni tudi plačati.

Vrniva se k strojni opremi oziroma zunanji podobi. Kako si vi danes zamišljate tablični računalnik, kako velik zaslon naj ima?

Razpon tablic je danes silno velik, definicija pa ohlapna. Če se ozrete po sejmu CeBIT, vam bodo nekateri izdelovalci pokazali celo 17-palčno tablico z Intelovim procesorjem Core i7. Ta seveda odstopa od koncepta lahkih odjemalcev za hitra opravila, kjer se večina izdelovalcev v industriji nagiba k uporabi od 7- do 12-palčnih zaslonov, občutljivih za dotik. Uporabniki si želijo kar največ zmogljivosti v majhni in tanki embalaži, seveda hkrati s solidno avtonomijo. Potem je tu še pestra izbira operacijskih sistemov ... Skratka, na področju tablic bo v prihodnje še zelo pestro, saj bomo priča tablicam za različne namembnosti.

Na področju strojne opreme za tablice imate kar nekaj konkurence. Zdi se, da se med in mleko najprej cedita ponudnikom rešitev, ki jih vzame pod svoje okrilje družba Apple. Načrtujete tudi vi kakšno sodelovanje s podjetjem z logotipom ugriznjenega jabolka?

Po pravici povedano bi bili zelo počaščeni, če bi naše tablične gradnike vzel Apple za svojo osnovo. Se namreč zelo trudimo za take pogodbe. Zato pa potrebujemo najboljši izdelek na trgu, saj ga je potem lažje prodati. In čakamo na klic iz Appla.

Google Chrome OS, denimo, že ima strojni dizajn na Intelovi osnovi, letos pa se nam obeta poplava t. i. oblačnih rešitev. Kako Intel gleda na navezo računalništva v oblaku in tablic?

Sodobna tehnologija in načini dela potiskajo podjetja v spremembe poslovnih modelov, računalništvo v oblaku je ena najbolj očitnih sprememb. Prav lahko se zgodi, da bo zaslon tablice samo podaljšek, vse drugo pa se bo odvijalo v oblaku. Zmogljivosti obdelave podatkov bo uporabnik zakupil kot storitev.

Toda v tem primeru bi strojna osnova, ki predstavlja temelj vašega zaslužka, precej izgubila na pomenu? Kaj bi to pomenilo za vas?

V Intelu verjamemo, da bomo konkurenčni v vsakem trenutku, prej ali slej pa tudi vodilni, čeprav konkurenca še zdaleč na spi. Tudi če se vizija računalništva v oblaku udejanji v polni meri, bodo tablice še vedno potrebovale vsaj osnovno strojno in komunikacijsko opremo za vzdrževanje komunikacije s superračunalnikom na drugi strani in prikaz vsebin. Vse to bo seveda v konkurenčnem paketu ponujal tudi Intel.

Kateri operacijski sistemi pa naj bi prevladali na tablicah? Ste v Intelu še vedno zagovorniki naveze Win-tel (op. a. Microsofta in Intela)?

Vsaj trenutno res drži, da tablice, grajene na platformi Intel Atom, zvečine uporabljajo tablično različico operacijskega sistema Microsoft Windows 7. A na dolgi rok bomo bržkone videli, da se bo ta delež zmanjševal v prid drugim ponudnikom. Glede prihodnosti sem prepričan, da bodo vsaj štirje ekosistemi za tablične rešitve, mi pa jih bomo zalagali s svojimi gradniki. Poleg napovedanega operacijskega sistema Microsoft Windows 8 bomo lahko izbirali še med tablicami z Apple iOS, Googlovim Androidom in na Linuxu temelječi tablični programski platformi MeeGo.

Se nam mar poleg segmentacije tablic za domače in poslovne uporabnike obetajo še dodatni novi izdelki?

Da, razdelitev tabličnih rešitev bo v prihodnje šla v štiri osnovne razrede. Enega bodo zastopale večpredstavne tablice, torej današnji iPadi, Galaxy Tabi in podobne rešitve, ki bodo dobili tesne sorodnike v bolj specializiranih tablicah za igričarje. Te bodo odlikovale nekoliko višje zmogljivosti in predvsem predelan krmilni mehanizem ter igričarski dodatki. Pravo nasprotje bodo poslovne tablice, ki bodo nekakšni hibridi dlančnikov in lahkih prenosnikov. Ko se tehnologija dodatno poceni, pa lahko pričakujemo tudi segment medijskih oziroma oglaševalskih tablic s precej omejenimi funkcionalnostmi. Na njih si bomo lahko ogledovali prodajne kataloge trgovin, menuje v restavracijah in podobno. Danes sicer na trgu vidimo predvsem prvo kategorijo tablic, a to se bo v kratkem spremenilo.

Kakšna je Intelova strategija razvoja tabličnih rešitev?

Kot rečeno, bomo razvijali gradnike in platforme zanje, končne izdelke pa bodo uporabnikom ponujali naši številni partnerji. V različnih tablicah bo moč najti številne Intelove procesorje, od ultravarčnih Atomov do zelo zmogljivih procesorjev iz družine Core. Strategija nam narekuje, da partnerjem ponudimo "arhitekturo po izbiri", izdelovalec izdelka pa se nato odloči, katero strojno osnovo, operacijski sistem in ekosistem aplikacij bo uporabljal.

Kako ocenjujete potencial tablic? Kaj lahko te dosežejo na dolgi rok, mar lahko ogrozijo, denimo, prenosne računalnike?

Potencial je vsekakor velik. Hitra rast je že tu. A tudi prenosni računalniki so in bodo vse bolj uspešni pri pridobivanju uporabnikov, trg računalnikov zato ne bi smel trpeti. Ljudje si bodo želeli obeh rešitev hkrati, to je že danes lepo opazno.

Kako dolga je povprečna življenjska doba posamezne generacije tablic? Mar ni nekam kratka?

V segmentu večpredstavnih tablic se bodo posamezne generacije rešitev menjale podobno hitro kakor v svetu mobilnih telefonov. To v praksi pomeni novo generacijo vsakih šest mesecev, preostale vrste tablic pa bodo naslednike pridobivale malce počasneje. Vse je odvisno od prodajnih cen in poslovnih modelov. Napredne poslovne tablice bržkone ne bomo menjali na pol leta, saj niti ne bo potrebe za kaj takega.

Kakšna je vaša idealna tablična rešitev? Kateri tehnološki recept bi lahko osvojil svet?

Po pravici povedano - ne vemo. Imamo nekaj idej, a se precej razlikujejo med seboj. Za Intel je jasno, da bomo vodilni v proizvodnji čipov in krmilnikov. Prihaja nova generacija procesorjev Atom za energijsko učinkovito računalništvo. Trajanje baterije bo namreč zelo pomemben dejavnik. Že danes smo odlični pri zmogljivostih, zdaj moramo optimizirati še porabo. Imamo prednost, da lahko naredimo učinkovit sistem na čipu. Moorov zakon in naša "tick-tock" strategija delujeta še naprej, prihajajo 22- in nato še 14-nm rezine silicija. Glede drugih tehnoloških gradnikov, predvsem zaslonov, pa bi morali vprašati izdelovalce tablic.

Kaj pa druge funkcije? Uporabniki si želijo povezljivosti, sodelovanja, druženja ...

Brezžična povezljivost je zelo pomembna. Prav tako tudi povezovanje med napravami in uporabniki. Vsekakor bodo tudi tablice poleg tehnologij WiFi in 3G deležne naslednje mobilne evolucije po imenu LTE. Odkar smo kupili brezžični oddelek družbe Infineon, imamo vse te tehnologije "v hiši" in lahko uporabnikom ponudimo karkoli z vidika povezljivosti.

Ne smete pozabiti niti na varnostni vidik? Tega morate upoštevati že zaradi poslovnih uporabnikov.

Veliko "škodljivcev" je tam zunaj in prej ali slej bodo sesuli nekaj velikega. Seveda ne bomo dopustili, da se to zgodi nam. Veliko delamo na varnosti, saj je slednja jasna prednost rešitev v poslovnem svetu. Ne nazadnje želimo varnostne rešitve narediti kar se da robustne in jih vgraditi v same čipe.

Za konec še vprašanje o razvojnem vidiku - katera prihodnja inovacija ali inovacije bodo najbolj vplivale na tablice in zakaj?

S strojnega vidika bo to predvsem večjedrnost zasnove, ki bo prinesla še večje zmogljivosti ob ugodni porabi energije. Posledično bomo velikih sprememb deležni tudi v programskem svetu, saj vsa danes omenjena podjetja že snujejo nove grafične vmesnike, s katerimi bi uporabnikom tablic omogočili, da bi na zaslonu počeli vsaj dve stvari hkrati, v ozadju pa bi lahko teklo še več aplikacij, tudi zahtevnejših.