Dvoboj težkokategornikov

Najvišji cenovni razred telefonov z operacijskim sistemom Android je razdeljen na štiri dele. Samosvoje plujejo Googlovi telefoni Nexus, preostala tri mesta pa pripadajo Samsungu, HTCju in Sonyju.

Androidni telefoni so na voljo v vseh možnih oblikah in prav ta pestrost je tisto, kar temu ekosistemu daje nekaj dodane vrednosti. Googlov operacijski sistem je tako mogoče najti na napravah, ki pokrijejo celoten cenovni spekter, najzanimivejši modeli pa so vedno tisti, ki stanejo največ. Na vrhu androidnega ekosistema je veliko podjetij, v zadnjih letih pa so se čisto na vrhu ustalila tri imena, ki redno dostavljajo vrhunske aparate.

Nesporni zmagovalec bitke za vrh prestola androidnih pametnih telefonov je zadnjih nekaj let Samsung, ki s svojo serijo naprav Galaxy S uživa v visokih prodajnih številkah. Uspeh teh telefonov je posledica kakovosti in gromozanskega proračuna, ki ga Samsung nameni za njihovo promocijo. Preostala težkokategornika na tem segmentu trga se nenehno ubadata z rdečimi številkami. Sony bilance še nekako drži na nuli, HTC pa ima že leta negativno poslovanje. Finančne težave obeh podjetij so toliko bolj boleče, ker sta njuna glavna telefona boljša od Samsungov S5.

HTC One M8

HTC se je s prihodom prejšnjega modela One trudil svojo blagovno znamko umiriti in se osredotočiti na ime One. To ime naj bi predstavljalo en telefon oziroma tisti glavni telefon, ki bo HTC spravil iz finančnih škripcev. A podjetje na dolgi rok ni ubežalo oglaševalskemu oddelku in One je dobil večjega brata, One Max, in manjšega sorodnika, One Mini. Ta odklon od »enega« telefona je bil še nekako sprejemljiv, a je že malce razredčil ime One. Poimenovanje naslednika je bilo tako težka naloga, ki jo je HTC rešil z dodatkom M8. Nerodno poimenovani HTC One M8 je s tem nadaljevanje telefona, ki je v prejšnji generaciji pomenil vrhunec androidne ponudbe.

Oblikovno gre za še vedno lep kos opreme, ki je narejen odlično, in HTC se na tem področju mirno  meri s Sonyjem. Letošnje materiale, uporabljene za izdelavo, je prijazneje držati, saj dajejo občutek mehkosti, ki je pri lanskoletnem modelu ni bilo.

Telefon je za deset milimetrov višji kot predhodnik, a je v širino shujšal za dva milimetra, to pa v kombinaciji z izdelavo pomeni, da ga je v rokah prijetneje držati. Telefon je višji tudi zato, ker je zaslon v diagonalo napredoval za 0,3 palca in zdaj meri polnih pet palcev. Gre za zaslon, ki sliko kaže v polni ločljivosti in v kateremkoli drugem telefonu boste težko našli boljšega. Vse skupaj poganja 2,3 GHz Snapdragon 801, ki skupaj z dvema gigabajtoma pomnilnika omogoča tekočo izkušnjo, ki je ne pokvari niti androidna preobleka Sense. Če ste Sensa vajeni, se boste počutili kot doma. Za tiste, ki smo vajeni neobremenjenega Androida, pa je Sense nepotrebna plast, ki bolj moti, kot pomaga. Levi domači zaslon je tako kar HTCjev Blink feed, ki deluje po enakem načelu kot Flipboard. Tam so torej zbrane informacije, ki se Blinkfeedu zdijo pomembne, in na trenutke preseneti s kakšnimi relevantnimi informacijami, večino časa pa bi bilo bolje, ko bi bil skrit, dokler ga ne potrebujemo, tako kot vse druge aplikacije. Preobleka Sense je sicer v življenju doživela boljše in slabše oblikovne spremembe in iteracija, ki jo vidimo na tem telefonu, je ena boljših. Še vedno so tu menuji, ki jih je težko razbrati, in ikone, ki so si med seboj vse preveč podobne, a glede na lanskoletno variacijo so v HTCju dobro poenotili grafično podobo preobleke. Predvsem gre pohvaliti odločitev, da so androidne gumbe končno preselili na zaslon in jih postavili v enak vrstni red, kot ga pozna neobremenjen Googlov operacijski sistem.

Eno večjih presenečenj je prisotnost dveh kamer na zadnji strani telefona, ki sta tam zato, da lahko ostrimo poljubne predele fotografij. Medtem ko glavna kamera zajema sliko, skuša druga poloviti globino in tako lahko na sliki po tem, ko smo že slikali, izostrimo del, ki je bil prvotno zamegljen. V praksi se sistem obnese presenetljivo dobro in če bi fotoaparat delal vrhunske slike, bi bilo veselje toliko večje. Žal HTCjeva kamera še vedno ne dosega iPhona in Sonyja, tako da na resnično lepe slike ne gre računati.

Tako strojno kot programsko je HTC One odlična iteracija lanskega modela, ki bolj malo odstopa od pričakovanega. To nikakor ni graja, saj je njegov predhodnik svoje delo opravil z odliko in M8 te temelje le še nadgradi.

HTC One M8

Prodaja: Mobilni operaterji.

Cena: še ni znana

✓    Izdelava, zaslon.

✗    Fotoaparat.

 Sony Xperia Z2

Po odločitvi, da bodo skušali nov telefon spraviti na police vsakih šest mesecev, se Sony trdno drži načrta. Z2 tako prihaja slabega pol leta po modelu Z1 in dobro leto po modelu Z. Ob tako hitri frekvenci izdajanja novih naprav ne gre pričakovati konkretnega napredka, a ima Sony po drugi strani nenehno na voljo telefon, ki se ponaša z najmočnejšo strojno opremo.

Najbolj nepričakovana sprememba je menjava zaslona, ki se zdaj ponaša z matriko IPS, saj je Sony pri obeh predhodnikih prisegal na zaslone TFT. Menjava se sicer pozna pri svetlosti, a gre za manjši premik naprej.

Večji korak je vgrajenih 3 GB pomnilnika, ki za hitrost ne pomenijo dosti, toda več prostora bodo  opazili vsi, ki uporabljajo več programov hkrati ali imajo v Chromu odprtih veliko zavihkov. Dodaten gigabajt pomnilnika ima le Sonyjev telefon, saj imata tako HTC kot Samsung 2 gigabajta.

Lanskoletni Z1 je bil tako kot lanski HTC One narejen iz ostrejših materialov, tako da je v roki deloval nekoliko ostro. Nikakor ni šlo za neudoben telefon, a je bila estetika izdelave bolj industrijska, kar so pri Z2 spremenili in tako kot HTC One M8 je tudi Z2 v roki bolj mehak. Še vedno gre za izjemno narejen telefon in Sony in HTC v tem oziru ne jenjata. Vsako leto dostavita naprave, ki so jim po izdelavi enaki le izdelki Apple in Nokia. Sony je s serijo Z našel svojo oblikovalsko pot in ob pogledu na telefon je takoj jasno, da v rokah držimo Sonyja. Enako je mogoče reči za HTC in to stanje lahko le pozdravimo.

Z2 je vodotesen, to smo videli že pri obeh predhodnikih, in ta funkcionalnost je očitno tako zanimiva, da jo je v svoj telefon vgradil tudi Samsung. Že pri originalni Xperii Z smo vodotesnost izpostavili kot priročno predvsem ob slabem vremenu, saj je mogoče telefon uporabljati tudi, ko dežuje ali sneži. To pride prav pri slikanju, saj s pametnimi telefoni ni posnetih veliko deževnih ali pa podvodnih slik. Sony je za fotoaparat zopet izbral tipalo z dvajset megatočkami in glede na HTC One M8 so slike dosti lepše. Oba telefona imata sicer nepotrebno zapleten progam za slikanje, ki je v neobremenjenem Androidu narejen bolj všečno. Z2 je prvi telefon, ki lahko snema video v ločljivosti 4K, za kar porabi velikansko količino shrambe, zato več kot kakih 10 minut takšnega videa ne boste posneli. Prav tako pozna snemanje videa v počasnem teku, kar je ena tistih funkcionalnosti, ki so na papirju videti nepomembne, v praksi pa zelo zabavne.

Strojno je Z2 dobro opremljen, saj že omenjenim trem gigabajtom pomnilnika pomaga še 2,3 GHz procesor Snapdragon, se pravi enak kot pri M8.

Oba telefona žene Android 4.2.2, ki je tudi pri Sonyju oblečen v njihovo preobleko. Ta je manj vsiljiva kot HTCjeva, saj ne pozna Blinkfeeda in je malo bolj podobna neobremenjenemu Androidu. Kljub temu gre še vedno za konkreten poseg v Googlov operacijski sistem in Sonyjeva preobleka še vedo trpi za sistemskimi ikonami, ki so si preveč podobne.

Sony je z Z2 spravil na trg odličen telefon, ki se brez težav meri z One M8 in Galaxyjem S5.

Sony Xperia Z2

Prodaja: aim-high.si

Cena: 700 EUR brez vezave.

✓    Izdelava, fotoaparat.

✗    Preobleka.

Izbira

Androidni pametni telefoni najvišjega ranga so prišli do točke, ko so vsi približno enako hitri in se med seboj razlikujejo bolj malo. Izbira med Sonyjem, HTCjem in Samsungom je tako odvisna predvsem od osebnega okusa in tega, ali ste bili zadovoljni s kakšnim starejšim telefonom iste znamke. Razlike so večinoma v preobleki operacijskega sistema. Sonyjeva je še najbolj podobna izvirnemu Androidu, a ni med najlepšimi. HTCjev Sense je že večji odmik od Androida, Samsungov TouchWiz pa mešanica obeh in daleč najslabša preobleka v tej konkurenci. Vsi trije telefoni bi veliko pridobili, ko bi bili na voljo z neobremenjenim Androidom, tako pa bi tokrat dali prednost Sonyju. Z2 je enako dobro narejen kot HTC One in ima boljši fotoaparat, kar je v teh časih pomembno. HTC je sicer morda oblikovno najbolj dognan telefon, a to je že v subjektivni domeni opazovalca. Veliko lažje lahko rečemo, da je Galaxy S5 najgrši telefon v tej trojici, ki ga dodatno mori še TouchWiz, saj Samsung s to preobleko občutno pretirava. Pestrost ponudbe nikdar ni slaba stvar in na androidnem delu mobilnega trga je velika.