Dvojec za mirnejše spanje in potovanje

Ali morajo biti dobre rešitve za video nadzor in protivlomne alarme res drage in zapletene? Če združimo sodobne naprave IoT in mobilne telefone, to ni več nujno.

Netgear je kot eden izmed vodilnih ponudnikov omrežne opreme za rabo doma že pred časom ustvaril družino izdelkov za video nadzor, ki je pri kupcih naletela na zelo dober odziv. Izdelki z imenom Arlo so postali tako priljubljeni, da je Netgear avgusta Arlo celo izločil v samostojno družbo in jo začel tržiti na borzi v New Yorku.

Kje so torej razlogi za tolikšno priljubljenost? Naštejemo jih lahko več, najpomembnejši med njimi pa je zagotovo podatek, da so kamere Arlo povsem brezžične, tako glede napajanja kot omrežnega prenosa podatkov. S tem so v enem mahu odpravili največjo oviro pri postavitvi sistemov za video nadzor. Le v redkih stanovanjih oziroma objektih so kabli speljani do najprimernejših mest za postavitev kamer. Kasnejša adaptacija pa zelo hitro postane težavna in predvsem draga.

Kamero Arlo namesto tega pritrdimo na nosilec in v nekaj korakih brezžično povežemo z bazno postajo. Hitro, uporabno, učinkovito. Še več, kamere imajo v sebi kovinsko ploščico, izdelovalec pa ponuja nosilce z močnim magnetom, tako da kamere preprosto nataknemo, brez vijačenja. Nadvse uporabno, če jih želimo, denimo, občasno premeščati in uporabljati na različnih mestih.

Vse kamere Arlo so vodoodporne, na ravni standarda IP65. Snemajo v ločljivosti HD (točneje 720p) in omogočajo zorni kot 110 stopinj. Povedati je treba, da Arlo ponuja tudi novejše in zmogljivejše kamere Arlo Pro in Arlo Pro 2, kjer ponujajo še višjo ločljivost (1080p), širši zorni kot in celo dvosmerni prenos zvoka, a te izboljšave skoraj podvojijo cene kompletov. Razen v posebnih primerih rabe 720p povsem zadostuje.

Arlo je na voljo v različnih kompletih, ki se razlikujejo po številu priloženih kamer. Osnovni vsebuje eno kamero in na Amazonu trenutno stane le 175 evrov. Posamezna dodatna kamera stane 90 evrov, v kompletu to postane nekoliko ceneje. Družina izdelkov Arlo se je začela širiti tudi s kamerami za notranjo rabo (čeprav zunanje lepo delujejo tudi v stanovanju), pametnimi svetilkami in pametnimi zvonci/domofoni. Takimi, ki zvok obiskovalca preusmerijo na mobilni telefon, tudi če smo na stotine kilometrov daleč.

Namestitev sistema Arlo ne bi mogla biti enostavnejša. Bazno postajo priključimo na domači usmerjevalnik in v elektriko. Ko se zažene, se prvič prijavimo v storitev, ki jo Arlo ponuja v oblaku. Še najraje prek aplikacije na mobilnem telefonu, ki je ključni element rešitve. Od tu naprej v kamere namestimo priložene baterije in jih preprosto zaznamo in povežemo z bazno postajo.

Ko smo že pri baterijah, ena kamera potrebuje za delovanje štiri baterije CR123, ki niso ravno poceni. Na Amazonu bomo za komplet desetih odšteli okoli 14 evrov. Eno polnjenje po navedbah izdelovalca zadostuje za pol leta tipičnega (do 5 min snemanja na dan) delovanja. Omislimo si lahko tudi akumulatorje CR123 in ustrezno polnilno postajo, a strošek se s tem še poveča.

Poudariti velja, da kamere Arlo sicer uporabljajo Wi-Fi za povezavo z bazno postajo, a pri tem uporabljajo izključno svoj komunikacijski kanal. To je prednost in slabost. Prednost zato, ker je taka komunikacija varna (saj veste, s kamerami varujemo), a obenem ne more temeljiti na obstoječi domači Wi-Fi infrastrukturi, denimo raznih podaljševalnikih signala. V internetu še nisem zasledil načina, ki bi to omejitev odpravil.

Netgear navaja, da so kamere lahko do 90 metrov daleč od bazne postaje. Seveda, kadar ni zidov. Ko pridemo v tipične zgradbe iz debelih betonskih sten in zidakov, signal že po nekaj metrih naglo opeša. V domačem okolju smo tako uspešno premostili razdalje nekje do 10 metrov in čez dve etaži. Za kaj več bi potrebovali še dodatno bazno postajo (priporočilo izdelovalca), a bi nas to utegnilo olajšati za dodatnega stotaka.

Ko smo vse skupaj namestili, lahko na bazno postajo kar pozabimo, jo celo skrijemo. Komplet Arlo temelji na oblaku, kar pomeni, da se vsi posnetki in dogodki beležijo v (varen) spletni portal, od tam pa so na voljo prek mobilne aplikacije, spletnega portala, obvestila o dogodkih pa lahko dobimo še po elektronski pošti, celo na pametno uro, če jo imamo. Posnetke video kamere lahko prožimo in spremljamo tudi v živo.

Snemanje posnetkov v oblak je v osnovi brezplačno, če le imamo največ pet kamer in se zadovoljimo s posnetki, ki se na portalu hranijo do sedem dni. Mimogrede, posnetke lahko prenesemo na krajevni računalnik, če bi bilo treba. Če potrebujemo ali želimo več, se bo treba odločiti za eno od mesečnih naročnin. Menim pa, da bo za večino brezplačna storitev povsem zadoščala.

Kako dobro opravljajo kamere Arlo svoje delo? Netgear navaja, da so v posamezno kamero vgradili zmogljivo elektroniko, ki ob pomoči računalniškega vida in umetne inteligence ločuje ljudi od drugih premikanj pred kamero. Tu lahko le pritrdimo. Domače ljubljenčki, ki se sprehajajo pred kamerami, nikoli ne sprožijo alarma. Tudi razmeroma močen veter in nihanje dreves jim ne prideta do živega. Se pa alarm sproži skoraj vselej, ko neposredno pred objektiv prileti kakšna žuželka. K sreči le redko.

Kamere zelo dobro snemajo ponoči, kjer so silhuete jasno vidne tudi v skoraj trdi temi. Če je treba, lahko kamere naučimo, da se pri nadzoru omejijo le na določen del kadra (denimo, da ignorira oddaljeno dogajanje na ulici). Nastavimo lahko tudi stopnjo zaznave, torej kdaj naj se sproži alarm.

Aktivacija in deaktivacija kamer je zelo preprosta. To lahko počnemo ročno, programirano (s tedenskim urnikom časov vklapljanja in izklapljanja) ali pa na tretji način, ki mu pravijo geofencing. Tu se bo detekcija gibanja samodejno sprožila, ko se bo registrirani mobilni telefon oddaljil z območja, in, nasprotno, izklopil, ko pridemo domov. Območje lahko sicer sami definiramo, a je tudi pri izbiri najmanjšega kroga to vsaj nekaj deset metrov daleč od hiše, preden Arlo zazna spremembo.

Sistem sicer omogoča le enega upravitelja, a lahko vanj prijavimo več gostov oziroma družinskih članov in za vsakega določimo, ali prejema obvestila o alarmih, vidi posnetke na portalih in podobno.

Kamere Arlo so zelo preproste za rabo, a obenem zaradi priljubljenosti zelo dobro povezljive z drugimi storitvami v okviru rešitev za pametne hiše. Arlo se zna povezati z Amazonovo Alexo, Googlovim Asistentom, Applovim Homekitom, Samsungovimi SmartThingsi, storitvijo Stringify. Še posebej pa so uporabne v kombinaciji s programom IFTTT, kjer lahko uporabimo eno izmed priloženih skript za krmiljenje drugih naprav ali proženje akcij.

Od kamere k alarmu

Kot vidimo, nadzorne kamere Arlo znajo precej in nekoliko rabijo tudi kot alarmni sistem, čeprav bi težko rekli, da lahko nadomestijo klasične alarmne sisteme za kontaktno varovanje. Zakaj pa ne bi kombinirali obeh pristopov varovanja domov?

Tu nam je zanimanje vzbudil sistem iSmartAlarm, ki ponuja precej za razmeroma majhen začetni vložek. Začetni paket, ki obsega bazno postajo, eno tipalo za vrata ali okno, eno tipalo za zaznavo gibanja v prostorih in en ključ za vklop/izklop alarma, je trenutno na Amazonu na voljo že za samo 100 evrov. Posamezno tipalo za vrata/okna stane 30 evrov, kar celoto umešča med cenejše izdelke te vrste.

Pa iSmartAlarm zaradi tega ni cenen izdelek. Razvilo ga je inovativno startup podjetje, ki je hitro doseglo dokaj odmeven uspeh, predvsem zaradi preproste rabe in integracije z drugimi sistemi. Tudi ta sistem se zna, denimo, pogovarjati z Alexo in povezovati prek prej omenjenega sistema IFTTT.

Tudi tu je namestitev nadvse preprosta. Začnemo z namestitvijo programa za pametni telefon (nujen pripomoček, namestitev prek spletnega vmesnika ni možna) in sledimo navodilom. Bazno postajo povežemo v internet in priključimo na elektriko. Mimogrede, kot namiguje sama predpona »i« v imenu izdelka, so se avtorji več kot očitno navdihovali pri Applovih izdelkih, saj bazna postaja ob osvetlitvi z diodami LED močno spominja na Applov design.

Ko sta registracija in bazna postaja nared, sledi priključitev posameznih brezžičnih tipal. Ta delujejo na svoji frekvenci, namenjeni alarmnim sistemom, signal pa nosi razmeroma daleč. V domačem okolju je eno izmed tipal nameščeno 15 metrov daleč in etažo niže od bazne postaje, pa signal deluje brez večjih zapletov.

Od tu naprej je raba razmeroma preprosta. Program na telefonu uporabljamo za vklop in izklop alarma, spremljanje obvestil in dogodkov. Kdor ne želi uporabljati telefona v te namene, lahko uporabi ključ za ročni vklop/izklop sistema. Mimogrede, v bazno postajo je vgrajena tudi sirena, a je dokaj šibka in jo slišimo le v stanovanju, skoraj nič pa zunaj, sploh pri zaprtih oknih/vratih. K sreči si lahko dokupimo zunanjo sireno, ki je precej hrupnejša.

Poglavitna pomanjkljivost sistema je nedvomno to, da ni rezervnega napajanja. Če ni elektrike, alarm neha delovati. Resnici na ljubo, si lahko omislimo UPS, ki bo poskrbel za to, a razen sprožitve lokalne sirene ne bomo dobili obvestila, če, denimo, interneta ni na voljo. Spet, če želimo biti povsem varni, si lahko omislimo rezervno povezavo prek zunanjega usmerjevalnika LTE, a to se sliši že kot komplikacija.

Netgear Arlo

Brezžične kamere za video nadzor.

Kdo: Netgear; www.arlo.com

Cena: od 175 EUR (baza + 1 kamera) naprej, posamezna kamera 90 EUR (amazon.de).

Za: Brezžične povezave kamer, preprosta raba, pametna zaznava ljudi, brezplačno snemanje v oblak, integracija z drugimi sistemi pametne hiše.

Proti: Kamere delujejo le v lastnem omrežju, uporaba razmeroma dragih baterij CR123.

iSmart Alarm Starter Pack

Brezžični alarmni sistem.

Kdo: iSmartAlarm; www.ismartalarm.com

Cena: 100 EUR (amazon.de).

Za: Ugodna cena, brezžično delovanje, integracija z drugimi sistemi pametne hiše.

Proti: Upravljanje in konfiguracija zgolj prek telefona, ne deluje v primeru izkopa elektrike, šibka (osnovna) sirena.