E-učbeniki v slovenskih šolah – kje se je zataknilo?
E-učbeniki bi lahko bili eno od učinkovitejših sredstev pri pouku, vendar jih je pri nas žal treba iskati z lučjo pri belem dnevu.
Resnici na ljubo smo v Sloveniji v zadnjem desetletju razvili nekaj gradiva za e-učenje, nekatere osnovne in srednje šole pa ga že nekaj let uspešno uporabljajo v svojih izobraževalnih procesih. Nastala so v razvojnem projektu E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih v osnovni šoli (2011–2014) in E-šolska torba (2013–2015). Zadnji so trajno prosto dostopni na portalu iUčbeniki (eucbeniki.sio.si). Tu pa se je državno financirani razvoj bolj ali manj ustavil.
Kako je z uporabo e-učbenikov v Sloveniji?
Slovenija je bila na področju e-gradiv in e-učbenikov do leta 2016 ena izmed vodilnih oziroma zglednih evropskih držav. Razvojni model e-gradiv do leta 2013 (disperziran razvoj in prav tako distribucija prek različnih kanalov ter portalov) se je nadgradil v celostno zgodbo s poudarkom na:
• celostnem vsebinskem in didaktičnem pristopu (torej ne razvijamo parcialnih e-gradiv, temveč preidemo na e-učbenike),
• enotni vstopni točki (vsi e-učbeniki dostopni na enem mestu),
• enotnem orodju za razvoj in dostop do razvitih e-učbenikov (enotna tehnologija, shema xml, shranitev v oblaku, razvite aplikacije za dostop s tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni ...).
Dejansko so to postali interaktivni učbeniki (i-učbeniki) in ne e-učbeniki, kot so jih ponujale založbe (dokumenti PDF, prek katerih so naredili dodatno plast in dodali povezave na video posnetke).
»Razvoj takšne izdelave je usmerjalo in podpiralo resorno ministrstvo, vključena so bila različna podjetja, fakultete, Zavod RS za šolstvo, Arnes, zunanji strokovnjaki in podobno,« za Monitor odgovarja dr. Andrej Flogie, direktor ZAMS – Zavod Antona Martina Slomška. Dodaja pa: »Vse te ideje, koncepte in konkretne rešitve smo različni sodelujoči predstavljali na različnih mednarodnih konferencah, ministrstvih, od koder smo dobivali povabila. Ni bilo potrebe po lastni promociji.«
Vzporedno z razvojem e-učbenikov sta potekala tudi izobraževanje učiteljev ter spodbujanje uporabe e-učbenikov pri pouku. Eden izmed takšnih pristopov uvajanja in uporabe e-učbenikov je bil projekt Inovativna pedagogika (ki se je nadaljeval in se zdaj imenuje Inovativna učna okolja podprta z IKT).
Na žalost od leta 2016 naprej na področju podpore in razvoja obstoječih e-učbenikov ter podporne infrastrukture (urejevalnik e-učbenikov in podobno) ni resnih sistemskih aktivnosti ter podpore.
Dr. Andrej Flogie nam je zaupal, da razloga za neaktivnost, ne pozna in poudaril: »Kot sami veste, je razvoj tehnologije v zadnjem obdobju res drastičen, tako da bi bilo vse te zadeve treba sproti nadgrajevati ter posodabljati. Če tega ne delaš, so aplikacije in vsebine neuporabne.«
Ker je bil leta 2016 razvoj zaključen, ni pa bilo zagotovljenih sredstev za vpeljevanje in promocijo, se že razvitih e-učbenikov in aplikacij na sistemski ravni ne uporablja v takšni meri, kot bi se sicer, kar je bil osnovni cilj. Ta je bil tudi predstavljen v eni izmed analiz cost-benefit, ki je bila podlaga za razvoj in vpeljevanje.
Kaj sploh je e-učbenik?
E-učbenik je učni komplet, sestavljen iz naslednjih elementov:
• učbenik (za pridobivanje novega znanja),
• delovni zvezek (za ponavljanje in preverjanje znanja)
• in učno orodje (za dodatne vaje).
V e-učbeniku je vsebina predstavljena z avdiovizualnimi in interaktivnimi elementi, ki omogočajo oplemeniteno pridobivanje znanja.
»To je res izgubljena priložnostna žalost. Vem pa, da v sklopu nekaterih projektov, ki jih vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vseeno spodbujajo uporabo obstoječih e-učbenikov in so rezultati po besedah učiteljev in šol zelo pozitivni,« pravi dr. Flogie.
Zaradi tega 'zastoja' so v teh letih naredile korak naprej zasebne založbe. Te z zelo dobrim promocijskim in marketinškim pristopom uspešno uvajajo uporabo (svojih) plačljivih e-učbenikov v šole. Ceno seveda plačajo starši.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je v začetku leta 2016 sicer sprejelo dokument Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenske vzgojno-izobraževalne zavode do leta 2020.
Iz dokumenta je mogoče razbrati, da je vizija nadaljnjega uvajanja IKT v vzgojno-izobraževalne zavode (VIZ) zagotoviti posameznikom možnost izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem okolju, podprtem z inovativno uporabo IKT, kar bo na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja in spretnosti, ključnih kompetenc in spretnosti 21. stoletja, potrebnih za uspešno vključevanje v družbo.
Tudi Arnes
V letu 2017 je Arnes začel izvajanje štiriletnega Programa nadaljnje vzpostavitve infrastrukture IKT v vzgoji in izobraževanju – Slovensko izobraževalno omrežje – 2020 oziroma SIO-2020. V okviru programa se vzgojno-izobraževalnim zavodom sofinancirata izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT-opreme.
»Vključevanje e-učbenikov in e-gradiv v vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih šolah poteka celovito (razvoj e-učbenikov in e-gradiv, usposabljanje učiteljev in podpora),« so nam sporočili z MIZŠ ter nas napotili na spletno stran Zavoda RS za šolstvo, kjer so poleg e-učbenikov in e-gradiv na voljo tudi podporna gradiva za učitelje:
• primeri dobre prakse www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/vkljucimo-v-pouk-e-ucbenike,
• smernice za načrtovanje pouka www.zrss.si/strokovne-resitve/ponudba-resitev/nacrtujmo-e-pouk-s-smernicami,
• uporabe e-učbenikov www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kaj-nam-prinasa-esolska-torba-dobra-praksa/.
»Temu žal ne bi mogli pritrditi,« za Monitor odgovarjajo pri založbi Rokus Klett in dodajajo, da imajo države, kjer e-gradiva podpirajo, temu namenjene nekajkrat večje dele proračuna na posameznega učenca kot pri nas. »Drži, da je, primerjalno, opremljenost šol solidna, vendar sta izdelava gradiv in s tem breme stroškov razvoja prepuščena posameznim založnikom. Strošek izdelave kakovostnega interaktivnega učbenika je v primerjavi s tiskanim 7 : 1, cena pa temu seveda ne more slediti, četudi potreba na trgu obstaja,« so še poudarili.
Vpliv e-učbenikov na učni proces
Iz raziskav, opravljenih leta 2009 v osnovnih in srednjih šolah nordijskih držav, je razvidno, da uporaba e-učbenikov izboljšuje kakovost poučevanja, učni proces in uspešnost učencev (OECD, 2009). Didaktični vidik e-učbenika poudarja aktivno vlogo učenca, spodbuja razvoj osnovnih kompetenc (Kreuh, 2011), olajša iskanje informacij (Mayer in Moreno, 2002), pomaga pri reševanju problemov (Zheng, Miller, Snelbecker in Cohen, 2006) in podpira individualizacijo ter drugačnost pri učenju (Kreuh, 2011; Hamed in Ezaleil, 2015; Calcaterra, Antonietti in Underwood, 2005). Spodbuja tudi samoregulacijo (tj. izboljšuje samoorganizacijo) (Zahlut, 2011) ter različne načine učenja in odpira nove metode za ocenjevanje znanja.
Projekti, ki se izvajajo v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, nakazujejo, da so rezultati pri večini učencev, ki so znanje pridobivali z uporabo interaktivnih elementov e-učbenikov, boljši za nekaj odstotnih točk. Učitelji tudi ugotavljajo, da uporaba e-učbenikov spodbudi interakcijo med učiteljem in učencem ter prispeva k motivaciji in sodelovanju učencev med poukom.
Različne didaktične strategije so bili zaradi e-učbenikov prisiljeni uporabljati tudi učitelji, medtem ko se njihova delovna obremenitev ni spremenila. Nekateri učitelji menijo, da porabijo več časa za priprave, imajo slabši nadzor nad delom, tehnične težave med uporabo in težave, povezane s pomanjkanjem znanja o IKT (Pesek, 2013).
Je pedagoški kader že e-kompetenten?
Vprašanje o e-kompetentnosti pedagoškega kadra je precej kompleksno in nanj ni enoznačnega odgovora. Ob upoštevanju dogajanja na področju digitalizacije, sodobnih spoznanj nevroznanosti in umetne inteligence je potreben nenehen vložek v izobraževanje učiteljev ter nadgrajevanje kriterijev o tem, kaj pomeni biti e-kompetenten.
Učiteljevo poznavanje različnih didaktičnih pristopov in možnosti za učinkovito uporabo IKT v pedagoškem procesu je ključnega pomena za uspešno izvajanje inovativnih oblik poučevanja. Zadnje raziskave žal kažejo drugačne rezultate, kot jih navajajo na MIZŠ. Po zadnjih podatkih imamo namreč nadpovprečno opremljene šole s tehnologijo, vendar se ta premalo uporablja.
»Na trgu obstaja kar nekaj izobraževanj učiteljev o ustreznih e-kompetencah, ki se jih ti tudi udeležujejo, vendar se v praksi kaže, da se kljub tem izobraževanjem znanje ne izboljšuje in je večkrat težava že osnovna prijava v sistem. Zaradi tega založbe izvajamo svoja izobraževanja, da pokrijemo vsaj osnovne točke uporabe digitalnih gradiv in učiteljem omogočimo izvedbo pouka,« navajajo pri založbi Rokus Klett.
MIZŠ sicer navaja, da so dosedanje raziskave pokazale, da približno tretjina učiteljev v Sloveniji uporablja sodobno tehnologijo (kamor uvrščamo tudi vsa digitalna gradiva, torej tudi e-učbenike) intuitivno pri vsakdanjem izvajanju pouka.
Mednarodna raziskava TALIS 2018 je razkrila, da večina slovenskih učiteljev ima pedagoške digitalne kompetence, vendar dr. Flogie poudarja: »To mora biti stalen proces, gibanje, ne pa enkraten dogodek – torej, da gre učitelj na izobraževanje in je potem za naslednjih 10 let e-kompetenten.«
V Sloveniji imamo kar nekaj šol, ki so naredile miselni preskok na področju digitalizacije, predvsem s pedagoško didaktičnega vidika, kar pomeni dejansko uporabo tehnologije na osmišljen način. Veliko šol je še na poti, nekatere pa se nanjo sploh še niso podale.
E-učbenik oziroma i-učbenik v praksi
Primerjali smo dva i-učbenika za nemščino kot izbirni predmet v 7. razredu osnovne šole. Enega brezplačnega, ki ga je leta 2015 predstavil Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z MIZŠ, in enega plačljivega, Založbe Rokus Klett.
Zavod za šolstvo RS
I-učbenik za nemščino kot izbirni predmet v 7. razredu osnovne šole Zavoda RS za šolstvo, ki je predstavljen na spletni strani eucbeniki.sio.si/nem7/index.html, je učbenik in delovni zvezek obenem, primeren za samostojno učenje. I-učbenik je nastal v okviru projekta e-Šolska torba (vodja projekta: mag. Andreja Čuk). Projekt je financiral MIZŠ, delno pa Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vsebuje animacije, prikaze in sprotne povratne informacije. Je brezplačno in prosto dostopen, brez prijave. Lahko se naloži na napravo in deluje brez internetne povezave ter je bil potrjen na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.
I-učbenik, ki ga je izdal Zavoda RS za šolstvo, ne ponuja možnosti dodatnih razlag podčrtavanja ali zapisovanja, nekatere naloge pa so »zaskočene«, saj se jih v digitalni obliki ne da reševati.
I-učbenik Zavoda za šolstvo RS
Učbenik za nemščino za 7. razred osnovne šole
Kje: eucbeniki.sio.si/nem7/index.html
Cena: Zastonj.
Za: Zastonj, sprotne povratne informacije, primeren za preverjanje znanja, velika izbira predmetov, ki so na voljo.
Proti: Zastarelost, nepreglednost, pomankanje funkcij, zaskočene naloge, ni prilagoditve za moderne naprave, ne uporablja ga veliko učiteljev, navodila le v tujem jeziku, napake na i-učbenikih se še odpravljajo, zadnja posodobitev (24. 8. 2016), ni prilagoditev za slabovidne.
Maximal, založba Rokus Klett
Pri založbi Rokus Klett so v zadnjih letih izdali lastno serijo Maximal. Paket za učence, sestavljen iz i-učbenika, i-delovnega zvezka, e-učbenika in e-delovnega zvezka, stane 149 evrov.
Prednosti te serije so predvsem v tem, da je blizu otrokom – predvsem z vidika videov najstniških idolov in vrstnikov, ki se srečujejo s vsakdanjimi izzivi otrok. Maximal ponuja veliko ikon za dostop do videov, vaj, razlag, avdio posnetkov ipd., učencem pa omogoča še veliko dodatnih orodij za beleženje, podčrtavanje, zapisovanje, slovar in podobno. Spletna različica učbenika je namenjena uporabi s projektorjem oziroma pametno tablo in seveda tabličnim računalnikom. Uporaba telefonov pri tej starosti v razredu je dovoljena le malokrat.
I-učbenik založbe Rokus Klett iz serije Maximal
Učbenik za nemščino za 7. razred osnovne šole
Kje: www.irokusplus.si/izbirka/maximal-1
Cena: 149 evrov
Za: Zastonj, sprotne povratne informacije, primeren za preverjanje znanja, paket za učence, sestavljen iz i-učbenika, i-delovnega zvezka, e-učbenika in e-delovnega orodja za beleženje, podčrtavanje, zapisovanje, slovar, prilagodljivost za moderne naprave, dodatne razlage, videi vrstnikov, učitelji jih poznajo, navodila tudi v slovenskem jeziku, redne posodobitve.
Proti: Plačljiv, samo določeni predmeti, ni prilagoditev za slabovidne.
Razlike? So!
Že površen pregled uporabe i-učbenika pokaže velike razlike med i-učbenikom iz serije Maximal in i-učbenikom Zavoda RS za šolstvo, objavljenim na eucbeniki.sio.si. Prvi je modernejši, bolj barven, pregleden, ponuja več orodij in je enostaven za uporabo, medtem ko je drugi bolj robusten, »natrpan« in mu manjkajo določene funkcije, ki bi učencem in učiteljem prišle prav.
Po uspešni izvedbi prvega dela projekta E-učbeniki za naravoslovne predmete je MIZŠ v okviru projekta E-šolska torba med drugimi dejavnostmi Zavodu RS za šolstvo naročilo izdelavo i-učbenikov še za preostale predmete v osmem in devetem razredu osnovne šole ter prvem letniku gimnazij. Ob začetku izvajanja so se razkrile težave, na katere je strokovna javnost opozarjala že od prvih razpisov leta 2006. Ker so vsa e-gradiva, e-učbeniki in i-učbeniki v uporabi pod licenco 14 Creative Commons in v lasti MIZŠ, se vseskozi zastavlja vprašanje nadaljnjega razvoja in vzdrževanja izdelanih vsebin. V prvih projektih (2006–2008) so se izvajalci zavezali, da bodo izdelana gradiva vzdrževali še tri leta po zaključku projektov, ki so se iztekli že leta 2012. Rešitev tega problema bi lahko bila sprememba tipa licence izdelanih vsebin, ki bi omogočala tudi komercialno uporabo in s tem zagotavljanje vzdrževanja ter razvoja e-gradiv in i-učbenikov.
Komentarji
z.novak49 | 24.7.2020 | 18:53
Na žalost ni mogoče sneti učbenike. Recimo za učbenik slovenščine za 8. razred dobim povratni odgovor: Not Found The requested URL /prenos/slo8.exe was not found on this server.
Lukkaaa | 24.7.2020 | 21:42
Predlog glade na to da sm dost frišn iz srednje sole: use kar mate trenutno vrste v smeti, odpustite folk, k se je to spomnil dejte stvar za nardit andreju p skrabi, ce hocte met neki uporabnga. Tip je svetnik useh srednjesolcev