Eksperiment po imenu digitalna preobrazba

Izkušnja preteklih tehnoloških inovacij: vrednost izhaja iz jasnega razumevanja poslovnih ciljev in tega, kako lahko tehnologija pomaga pri njihovem doseganju. Pomembno je eksperimentirati in se hitro učiti, vendar se je treba tudi upreti skušnjavi, da bi z vznemirljivo novo tehnologijo razvijali rešitve, ki na koncu ne ustvarjajo vrednosti za podjetje.

Kaj je digitalna preobrazba? Gre za temeljno preoblikovanje načina delovanja podjetja ali organizacije. Cilj digitalne preobrazbe bi moral biti ustvarjanje konkurenčne prednosti z nenehnim uvajanjem tehnologije v velikem obsegu za izboljšanje izkušenj strank in znižanje stroškov. Kot mnoge pogosto uporabljene fraze se je tudi digitalna preobrazba spremenila v izraz, ki različnim ljudem pomeni različne stvari. In to je težava. Digitalna preobrazba je ključnega pomena za podjetja, da ne le konkurirajo, temveč tudi preživijo. Če vodstva podjetij ne morejo jasno opredeliti, kaj je digitalna preobrazba, in uskladiti poslovanja z določeno strategijo, ne morejo pričakovati, da bodo podjetja pri digitalni preobrazbi uspešna.

Digitalne preobrazbe se razlikujejo od običajnih poslovnih preobrazb, tako v majhnem kot v velikem obsegu. Prvič, poslovne preobrazbe se navadno končajo, ko je doseženo novo vedenje. Po drugi strani pa so digitalne preobrazbe dolgoročna prizadevanja za preoblikovanje načina, kako se organizacija nenehno izboljšuje in spreminja (in v tem primeru to pomeni resnično dolgoročno; večina vodij bo na tej poti do konca svoje kariere). Razloge gre iskati tudi v tehnologiji, čeprav ta ni najpomembnejši del preobrazbe kljub dejstvu, da je vse bolj vključena v poslovanje in se tudi nenehno razvija.

Verjetnost uspeha digitalne preobrazbe se močno poveča, če se ekipe zaposlenih osredotočijo na spreminjanje celotnih področij (na primer pot stranke, proces ali funkcionalno področje) in ne le na posamezne primere uporabe (posamezen proces ali korak v poslovanju). Osredotočenost na področja spodbuja učinkovito spreminjanje, saj vključuje vse povezane dejavnosti, da se zagotovi celovita rešitev. Tako bi namesto osredotočanja na samo en korak procesa – na primer oblikovanje procesa za stranko, ki želi odpreti bančni račun prek aplikacije – sprememba vključevala tudi vse druge dejavnosti (nastavitev računa, preverjanje identitete, avtomatizacija procesa prilagoditve ponudbe), ki so potrebne za odprtje računa. Prav upoštevanje vseh področij oziroma oddelkov v podjetju, ki jih sprememba zadeva, je tisto, kar omogoča, da nova rešitev zagotavlja (višjo) vrednost.

Seveda nas je še kako zanimalo, kako pripravljena so slovenska podjetja na poslovanje v jutrišnji pretežno digitalni realnosti.

Digitalna zrelost še vedno šepa

Digitalno inovacijsko stičišče (DIH) Slovenije, ki je osrednja nacionalna točka za zagotavljanje, povezovanje in podporo pri digitalni preobrazbi podjetij, je v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede UM pripravilo analizo digitalne zrelosti domačih podjetij. Ta temelji na vzorcu 1.116 malih in srednjih podjetij, iz omenjene analize pa so izločena velika podjetja in druge organizacije. Kaj so ugotovili?

Od več kot tisoč podjetij, ki so rešila večslojni vprašalnik, se je glede na trenutno stanje digitalne zrelosti 558 podjetij uvrstilo v razred »zaostajamo«, 136 v razred »začetne stopnje digitalizacije«, 347 v razred »napredna stopnja digitalizacije«, le 45 pa v razred »digitalni zmagovalci«.

Najočitnejši trend je, da večje kot je podjetje, boljšo oceno digitalne zrelosti je doseglo. Sama ocena vsebuje rezultate 34 kriterijev, ki zajemajo tako dimenzijo digitalne zmogljivosti (tehnologija, vloga IT, digitalna strategija in digitalni poslovni modeli) kot tudi dimenzijo zmogljivosti organizacije (kadri, kultura, menedžment). Pri tem je digitalna zmogljivost načelno slabše ocenjena kot siceršnja zmogljivost organizacije. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je večji odstotek mikro podjetij v primerjavi z malimi ocenjenih z oznako »digitalni zmagovalec«, v splošnem pa v razredu digitalnih zmagovalcev prevladujejo srednja podjetja.

Dobra praksa zahteva ciljno usmeritev

Seveda nas je zanimalo, kaj podjetja delajo prav in kaj narobe, ko gre za digitalno preobrazbo. Takole nam je pojasnila Katja Mohar Bastar, direktorica DIH Slovenije: »Pri svojem delu v zadnjih letih smo na DIH Slovenije spoznali, da se težave lahko pojavijo predvsem zato, ker podjetja ne raziščejo trga v zadovoljivi meri in izberejo neprimernega ponudnika IT-storitev, ki jih 'zaklene' v svoje storitve, za popravke in prilagoditve pa želi vedno več sredstev, kot jih namenja naročnik, za katerega je digitalizacija le razvojni proces. Naročnik pogosto tudi ne zna dobro oblikovati specifikacije rešitve oziroma sprememb in je zato dodatno nemočen proti ponudnikom. Imamo pa tudi podjetja, ki so zgledi oziroma primeri dobrih praks. Kaj ta delajo prav? Predvsem to, da so se procesa digitalizacije lotila ciljno usmerjeno.«

V DIH Slovenije ugotavljajo še, da podjetja vlagajo premalo časa v načrtovanje procesa digitalizacije in se pogosto odločijo za nakup storitev, ki na koncu ne dosegajo njihovih pričakovanj. Domači strokovnjaki izpostavljajo tudi pomanjkanje zavedanja, da je vlaganje v digitalizacijo in tehnologijo zaradi hitrega razvoja zadnje nenehni proces. Čeprav gre za relativno velike naložbe v IT-sisteme in rešitve, podjetja premalo pozornosti namenijo prilagoditvi dejanskim potrebam in kompetencam zaposlenih. Skrbi tudi pomanjkanje kompetenc pri kadrih, zato digitalizacija »pade v slabo luč« pri vodstvu, kar privede do upada interesa za nadaljnje naložbe na področju digitalizacije poslovanja in digitalne preobrazbe. »Najpogostejši izzivi podjetij so torej pomanjkanje kadrov, slaba razvojna strategija kompetenc obstoječih zaposlenih, dodajanje znanj in prekvalifikacija ter seveda kultura. Ta je 'nujno zlo'. Izjemno velik izziv je uskladitev miselnosti vodstva in zaposlenih, kar pa je težava predvsem vodstvenih kadrov, ki bi morali zaposlenim pojasniti 'veliko sliko' in razloge za digitalno veslanje v novo smer. Potem pa so tu še zgledi, ki vlečejo. Podjetja pogosto neki sistem kupijo le zato, ker ga imajo tudi drugi,« sklene Katja Mohar Bastar.

Imamo tehnologije, nimamo pa znanj

Evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic in objavlja letna poročila o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Poročila vsako leto vsebujejo profile držav, ki državam članicam pomagajo opredeliti področja za prednostno ukrepanje, in tematska poglavja z analizo ključnih področij digitalne politike na ravni EU. Indeks DESI razvršča države članice po njihovi ravni digitalizacije in analizira njihov relativni napredek v zadnjih petih letih glede na njihovo izhodišče. Kaj indeks DESI pove o Sloveniji? Preberite zgornji mednaslov – tako bi lahko na kratko povzeli ugotovitve raziskave DESI, ki med drugimi parametri meri tudi digitalno intenzivnost posameznih držav EU. Slovenija se po kazalnikih DESI uvršča na skupno 11. mesto – po kriteriju integracije digitalne tehnologije smo nad EU povprečjem, in sicer na 9. mestu z 39,8 točke (EU 36,1). V oči bode manjši zaostanek na področju človeškega kapitala oziroma znanj – tu zaostajamo, saj smo šele na 17. mestu.

Recept za uspešnejšo digitalno preobrazbo pozna že raziskava DESI, ki pravi takole: »Za izkoriščanje možnosti nove informacijske tehnologije so potrebni zaposleni z boljšimi digitalnimi spretnostmi in znanji, ki jih lahko v svojem poklicnem življenju še naprej razvijajo s preusposabljanjem in z izpopolnjevanjem.«

Mnenje - Digitalizacija ali digitalna preobrazba?

Zadnjih nekaj let praktično ne najdemo več podjetja na trgu, ki ne bi imelo v svoji poslovni strategiji zapisanih besed, kot je digitalizacija ali digitalna preobrazba. Žal so mnogi začeli mešati omenjena termina, bodisi iz nevednosti bodisi zaradi lastnih koristi. To v praksi ustvarja zmedo, ker nenadoma govorimo o različnih stvareh, a jih imenujemo enako. Nekateri so digitalizacijo začeli označevati kot digitalno preobrazbo, da bi pomirili vodstvo, dobili odobritev projekta ali omogočili prodajo.

Toda digitalizacija se nanaša na omogočanje ali izboljšanje procesov z uporabo digitalnih tehnologij in digitaliziranih podatkov. Gartnerjev slovar jo opredeljuje kot uporabo digitalnih tehnologij za spreminjanje poslovnega modela in ustvarjanje novih priložnosti za prihodke ter vrednost. Z drugimi besedami, digitalna tehnologija se uporablja za vsakodnevna opravila za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti. Pomembno pa je razumeti, da digitalizacija procese organizacije izboljšuje, vendar pa jih ne spreminja ali preoblikuje.

V praksi se organizacije digitalizacije lahko lotijo na več načinov. Nekatere pristopijo k implementaciji celovito po principu od vrha navzdol, drugi se izziva lotijo obratno, od spodaj navzgor, in začno z nakupom celovite digitalne platforme ali glavnih gradnikov. Navadno se pojavi težava, ko ne vedo, kako vso to novo tehnologijo integrirati v obstoječe IT-okolje podjetja in kaj točno početi z njo. V praksi opažam, da so še najuspešnejši tisti, ki se digitalizacije lotevajo po malih korakih. To pomeni delno digitalizacijo poslovnih procesov, vezanih na obstoječi poslovni model. Ker je pogosto glavno gonilo takih projektov pritisk konkurence s trga, uspešna implementacija prinaša takojšen uspeh in s tem prepoznavo pomembnosti tovrstnih projektov za prihodnost.

Digitalna preobrazba pa je v resnici poslovna preobrazba, ki jo omogoča digitalizacija. Pridevnik digitalna je nekoliko napačen, saj je bistvo digitalne preobrazbe spreminjanje poslovnih procesov, ki jih omogočajo ali vsiljujejo digitalne tehnologije. Medtem ko se digitalizacija osredotoča na tehnologijo, se digitalna preobrazba osredotoča na dodajanje vrednosti za uporabnika. Bolj kot za tehnologijo gre za ljudi in strateško usmeritev podjetja. Pogosto uporabljena definicija digitalne preobrazbe je »celovito in pospešeno preoblikovanje poslovnih dejavnosti, procesov, kompetenc in modelov, da se v celoti izkoristijo možnosti sprememb in priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije in njihov vpliv na družbo na strateški in prednostni način«.

V nasprotju z digitalizacijo digitalne preobrazbe ni mogoče izvesti v enem samem projektu. Gartner navaja, da digitalna preobrazba zahteva človeško reformo. To pomeni, da so spremembe osredotočene na končnega uporabnika ob podpori vodstva podjetja in izkoriščajo tehnologije, ki krepijo in omogočajo zaposlenim nov način dela. Preobrazbe zato ne začnite brez jasne strategije. V njej naj bodo uporabniki na prvem mestu. Si predstavljate uspešno preobrazbo, ne da bi jo začutili zaposleni in stranke? Projekt začnite z razumevanjem, kaj uporabniki želijo, kako uporabljajo digitalne kanale, kje so vrzeli, na koncu pa še premislite, ali boste z digitalnim dosegli nove segmente oziroma trge in s tem povečali pomembnost uspeha projekta preobrazbe.

Seveda je tudi tu za uspeh najpomembnejši človek. Digitalno preobrazbo mora nekdo voditi. Pa ne kdorkoli. To mora biti tisti, ki ima mandat, da spremembe uvede, in veščine, da bo to naredil uspešno. Izkušnje zadnjih let kažejo, da to ne more biti CDO (angl. Chief Digital Officer), ker ima navadno dovolj zgolj tehničnih znanj, manjkajo pa mu vodstvene kompetence, pogosto pa še pooblastila. Nasvet vodstvom podjetij: izobrazite se za digitalno, ker za ta projekt na žalost ne morete delegirati enega od oddelkov oziroma podrejenih.

Proces digitalne preobrazbe ima še eno pomembno dimenzijo, in sicer ciljno skupino, ki je močno zastopana v podjetju. To pomeni, da je treba poskrbeti, da se znanje prenese na vse dele organizacije, ki jih čaka preobrazba. Sicer se vam lahko zgodi, da bodo zaposleni že zaradi neznanja ogrozili ali uničili projekt.

Digitalna preobrazba v svojem imenu nosi pojem spremembe. Ljudje pa imamo do sprememb že po naravi odpor, ker nam porušijo ravnovesja, ki smo jih navajeni. Danes v besedilu zato ni bila omenjena tehnologija. Ker tehnologijo lahko kupimo, ljudi pa moramo spremeniti. In kaj je težje?

Marko Šmid, direktor poslovnega razvoja v podjetju SRC, d. o. o.