Elektronska norišnica
Tudi letos smo obiskali največji sejem zabavne oziroma potrošniške elektronike na svetu, International CES. Milijone turistov v Las Vegasu kmalu po novem letu nadomesti na sto tisoče tehničnih zanesenjakov in navdušencev nad elektronskimi, mobilnimi in digitalnimi napravami vseh vrst in oblik. Gre za največjo razstavo sodobnih tehnologij, ki se tako ali drugače dotikajo naših življenj, bodisi pri delu ali zabavi.
Uradne številke ob pisanju tega prispevka še niso znane, a letos je International CES v prestolnico igralništva privabil več kot 3200 razstavljavcev in več kot 170 tisoč obiskovalcev iz industrije (vedeti moramo, da sejem pač ni odprt za širšo javnost). Poleg tega je veliko predstavitev izdelkov tudi v orjaških lasvegaških hotelih, katerih dvorane mimogrede pogoltnejo deset in večtisočglavo množico. Posameznik si v petih dneh, kolikor traja sejem, preprosto ne more ogledati vseh novosti. Nič ne de, ključne novotarije in trende vam v nadaljevanju kljub temu predstavljamo v sliki in besedi.
Že prvi stik z razstaviščem je dal vedeti, da bodo imeli patentni uradi po svetu letos veliko dela. A ne le telefoni in tablice, ti so si že leta podobni kot jajce jajcu, tudi za različne robote in trote se na trenutke zdi, da prihajajo iz istega gnezda, čeprav si imena in izvor njihovih izdelovalcev ne bi mogli biti bolj različni. Zgodi se lahko tudi to, da imata na las podobno zunanjo podobo ali pa kakšen del izdelka/rešitve tako majhno zagonsko (start-up) podjetje kot industrijski velikan. Večina novosti iz sveta mobilne telefonije bo predstavljena v začetku marca na kongresu mobilnih tehnologij v Barceloni, med pametnimi telefoni, razstavljenimi v Las Vegasu, pa je bil še najbolj prepričljiv LGjev G Flex 2. Telefon z izjemnim ukrivljenim zaslonom je kos tudi padcem ali pa sedenju na njem, po zagotovilu izdelovalca pa zna njegov zaslon po zaslugi posebne prevleke zaslona iz nanodelcev celo sam zaceliti manjše praske. Samsung je bojda za zaprtimi vrati ključnim partnerjem že pokazal tudi Galaxy S6, ki je tik pred množično proizvodnjo.
Računalniki, 3D tehnologije in navidezna resničnost
Monitor je računalniška revija, zato velja pregled novosti začeti z inovacijami v računalniškem svetu. Za eno bolj impresivnih in v prihodnjih mesecih vsenavzočih rešitev je poskrbel kar sam Intel. 3D kamero RealSense uporablja čedalje več prenosnikov in tablic, z njo pa pridobijo še bistveno več kot le možnost natančnega prepoznavanja uporabnikovih gest in glasovnega upravljanja – izmerijo lahko namreč tudi predmete v prostoru in jih upodobijo v treh dimezijah. Dodatne možnosti rabe je predstavil projekt nošenčkov, kjer kamera RealSense slepim in slabovidnim s pomočjo senzorjev na oblačilih omogoča varnejše premikanje po prostoru, saj rešitev z vibracijami usmerja uporabnike stran od ovir.
Najboljši računalnik na sejmu, vsaj po našem mnenju, je tokrat pokazal Lenovo. LaVie HZ550 je očitno razvit v sodelovanju z japonskim NECom, ultra tanek prenosnik s 13-palčnim zaslonom pa ima vgrajeno izjemno zmogljivo strojno opremo, skupaj s peto generacijo Intelovih procesorjev Core, pri tem pa tehta le neverjetnih 770 gramov. V živo se zdi, kot da bi v rokah držali zgolj plastično ohišje oziroma prototip prenosnika, a se zadeva po pritisku gumba tudi prižge in deluje nadvse hitro. Kitajski velikan, ki je januarja proslavil mejnik sto milijonov prodanih ThinkPadov, je obenem predstavil še vrsto drugih prenosnikov in tablic iz družine Idea ter več pametnih telefonov. Precej žalosten pa je bil pogled na le dva pulta izdelkov blagovne znamke Motorola, ki je bila nekoč med večjimi razstavljavci na sejmu CES.
Računalniški velikan HP se je s partnerjem zSpace podal na področje navidezne resničnosti. Sistem HP Zvr prinaša novo uporabniško izkušnjo, ki v praksi spominja na delo s hologramom, uporabnik pa s pomočjo gest, dotika, očal in/ali digitalnega peresa upravlja različne vsebine. Med praktičnimi zgledi so navduševali seciranje žabe, pregled notranjosti srca in arhitekturno urejanje soseske. Partnerja že sestavljata širši ekosistem, saj želita vanj zajeti čim več uporabnih aplikacij, poleg razvijalcev in načrtovalcev pa velik potencial predstavlja predvsem področje izobraževanja.
Naslednji razvojni korak v svetu zaslonov – poljubne oblike – obeta pravcato revolucijo.
Na sejmu potrošniške elektronike seveda ni manjkalo niti robotov. Večina v obliki gospodinjskih pomočnikov ali nadvse naprednih igrač že strašljivo dobro sodeluje z uporabnikom. Še korak dlje sta naredili družbi Cisco in iRobot. Robot AVA 500 namreč Ciscovo tehnologijo za sodelovanje Telepresence seli na raven posameznika. S kamerami opremljen robot namreč na svojem zaslonu (s prilagodljivo višino) prikazuje sliko sogovornika na drugi strani videokomunikacije in se lahko po okolici premika skupaj z uporabnikom.
Drugačne inovacije
Med »drugačnimi« inovacijami iz sveta zaslonov moramo veliko ustvarjalnosti priznati Panasonicu. Ta je s pametnim ogledalom Panasonic Smart Mirror očaral tako moško kot žensko občinstvo. Ogledalo, namenjeno prestižnejšim prodajalnam oblačil in lepotnim salonom, namreč ob pomoči kamer snema obraz uporabnika, ustrezna aplikacija pa mu omogoča izbiro različne slogov ličenja, frizure in modnih dodatkov (po možnosti takih, ki so naprodaj v tisti trgovini ali salonu) ter realnočasovni prikaz prenovljenega videza v ogledalu.
Podjetje Rollkers je predstavilo istoimenske kotalke, ki jih po pričakovanjih poganja elektromotor. Namenjene so hitrejšemu premikanju po urbanem okolju in ljudem s težavami pri hoji (pa tudi vsem kroničnim zamudnikom), njihova hitrost pa je omejena na 11 km/h. Podobne elektrifikacije so bile deležne tudi rolke, a te seveda pod nogami mladih »letijo« precej hitreje.
Ležerneži bodo veseli tudi fotelja po imenu Tao Chair. Ta skriva v sebi pravcati fitnes, saj kljub ličnemu in razmeroma klasičnemu videzu ob vklopu skrbi za razgibavanje različnih mišic. Tako lahko praktično telovadimo ob sedenju in ogledu tv programa, na zaslonu pa spremljamo, koliko kalorij smo pokurili s svojo dejavnostjo. Z nagibanjem telesnih okončin je moč početi vrsto različnih vaj za roke in noge, izjemno zanimanje za ta pametni stol pa vliva upanje, da bo kmalu prešel iz prototipa v dejansko proizvodnjo.
Občudovali smo lahko tudi prizadevanja štirih podjetij, ki so se odločila razviti tehnologije za upravljanje vsebin na zaslonih samo z gledanjem (s premikanjem oči in stremenjem v posamezen del zaslona). Najboljša med njimi so že na stopnji, ko se samo z očmi igramo preprostejše računalniške igrice.
Zasloni, zasloni, zasloni
Sejem CES je sejem zaslonov vseh velikost in po novem tudi oblik. Pojdimo lepo po vrsti. Ne glede na to, skozi katera vrata velikanskega lasvegaškega sejmišča smo vstopili, povsod so nas pričakali veliki in še večji zasloni. Če je lani prevladovala kratica 4K, jo je letos na večini televizorjev nadomestila oznaka Ultra High Definition (več o tem v članku 4K v tej številki), številni izdelovalci televizorjev pa so brez sramu razkazovali svoje prototipe televizorjev 8K s »kvantnimi pikami« in druge tehnologije, ki že tako vrhunsko sliko še izboljšajo. Pričakovano so bili največ pozornosti med obiskovalci deležni sodobni televizorji, a ker poznavalci vedo, da ponudba bogatih vsebin ne dohaja razvoja ločljivosti zaslonov na tekoče kristale, je nepopisna gneča vladala tudi pri ponudnikih pretočnih TV storitev, ki kot prvi ponujajo nekoliko večji izbor vsebin v ultra visoki ločljivosti. Inovacij s področja televizorjev, televizije in spremljajočih storitev je bilo letos nadpovprečno veliko, nekatere med njimi obljubljajo pravcato revolucijo dojemanja televizorja kot de facto vladarja dnevne sobe. Izboljšave v kakovosti prikaza barv in zanimive nove storitve utegnejo gledalce presenetiti celo bolj kot nastanek storitev Netflix in Hulu pred leti.
Izdelovalci televizorjev za isto mizo
Hitrost razvoja televizorjev z ultra visoko ločljivostjo in storitev zanje je naravnost osupljiva, zato smo se toliko bolj razveselili tega, da se je veliko izdelovalcev odločilo včlaniti v združenje UHD Alliance, ki tako usmerja razvoj na tem področju. Združenje že šteje več deset članov, med njimi je veliko znanih imen, kot so Samsung, Sony, Netflix, Dolby in številna druga podjetja. Standardizacija rešitev na področju vsebin 4K/UHD je namreč nujna, če naj hollywoodski studii, televizijske hiše in krajevna podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo tv signalov, poskrbijo za dostavljanje vsebin ultra visoke ločljivosti v gospodinjstva.
Kateri digitalni televizorji so nas letos najbolj prepričali? Ob preverjanju dejstva, da je Sonyjev televizor Bravia X900C res debel vsega pol centimetra, je pisec teh vrstic spravil v zadrego njegovega varnostnika in ostal osupel. Da, televizor je res tanjši od telefona! Sicer se na spodnjem delu hrbtne strani odebeli, a dejstvo je, da postreže z izjemno impresivnim zaslonom. Ta resda ni ukrivljen, kot precej njegovih konkurentov, je pa zelo pameten. Očitno je, da Googlu uspeva uresničevati strategijo svetovne prevlade tudi v svetu televizorjev. Če je še lani večina izdelovalcev le tiho spremljala Philipsovo uvajanje sistema Android v pametne televizorje, je letos zgodba povsem drugačna. Skoraj vsi izdelovalci že imajo modele, na katerih teče za televizorje prilagojena platforma Android TV. To v praksi pomeni, da so televizorji zdaj že presneto podobni tablicam (no, pogrešamo še dotik), poleg na tisoče aplikacij pa podpirajo tudi upravljanje z gestami ali zvokom. Kot je pri Androidu že v navadi, se ne bo držal le najprestižnejših modelov, kar je zgolj dobrodošlo.
Navduševalo je tudi podjetje Sharp. In to ne le s svojim modelom Aquos Beyond 4K Ultra HD TV (ter prototipi televizorjev ločljivosti 8K), ki podpira najvišjo ločljivost 7680×4320 pik in ponuja do štirikratno višjo ostrino ter kakovost slike kot tipični 4K televizorji. Omenjeni televizor krmili kar okoli 66 milijonov slikovnih (pod)pik. Dih jemajoče so bile predvsem predstavitve tehnologije Free Form Display, ki je Sharpu omogočila, da resnično oblikuje zaslone najrazličnejših »nepravilnih« oblik. Kam pes taco moli, so nakazovali številni zgledi odbito oblikovanih števcev na avtomobilskih armaturah.
Naslednjo evolucijsko stopnjo na področju izdelave zaslonov predstavlja t. i. tehnologija kvantnih pik. Gre pravzaprav za nanokristale, ki močno povečajo razpon prikazanih barv in tako zaslone LCD z osvetlitvijo LED po živobarvnem prikazu približajo barvam, ki so jih sposobni prikazati plazemski televizorji in televizorji OLED. Sloje kvantnih pik so v svojih televizorjih letos že uporabili Samsung, LG in TCL.
Internet stvari je tu
Koncept pametnega hladilnika je tudi letos navduševal obiskovalce sejma potrošniške elektronike. Z vidika hladilnika ni več daleč dan, ko bo umetna inteligenca postala močnejša od posameznikovega miselnega procesa – vsaj kar zadeva skrb za zdravo (pre)hrano in živila. Je pa internet stvari gospodinjstvom in podjetjem vsekakor bližji kot leteči avtomobil. To dokazuje tudi okoli 900 razstavljavcev, ki svoje rešitve, izdelke in storitve predstavljajo v tem segmentu. Tržni analitiki so prepričani, da bo že leta 2020 internet stvari eno najdonosnejših področij v industriji, saj naj bi bil skorajda vsak nov izdelek opremljen s povezljivostjo v omrežje in določeno stopnjo umetne pameti, ki mu bo omogočala komunikacijo z drugimi izdelki in infrastrukturo. Praktičnih predstavitev je bilo v izobilju, od cele vrste naprav iz segmenta bele tehnike, kolesarskih pedal do teniškega loparja. Celo varčne sijalke, ki so hkrati še brezžični (bluetooth) zvočniki in podaljševalci brezžičnega (WiFi) signala, smo videli.
Da gre pri internetu stvari še kako zares, kaže tudi zanimanje globalnih velikanov. Google je že s prevzemom podjetja Nest nakazal, da želi ustvariti okolje za upravljanje in povezovanje naprav v gospodinjstvih, k svoji platformi pa je do začetka letošnjega leta privabil že 15 resnih partnerjev. Svoj pogled na gradnjo takega ekosistema ima tudi Samsung, kjer podobna platforma sliši na ime SmartThings. Samsungov izvršni direktor je sicer že napovedal, da bo ključni element izvedbe pametnega doma predstavljala odprtost, zato gradi na odprtih standardih. Svojevrstno presenečenje je pripravil njegov glavni konkurent Apple, ki ga več kot dve desetletji ni bilo na sejmu CES, letos pa je udaril kot strela z jasnega s svojo platformo HomeKit. Ja, v pametnem domu in internetu stvari je preprosto zelo veliko denarja. Veseli predvsem to, da povezljivost med različnimi napravami in senzorji postaja vedno bolj robustna in zanesljiva, torej se lahko uporabniki na te rešitve tudi dejansko zanesejo. So pa številne platforme in protokoli s področja tehnologij interneta stvari same sebi v napoto in tako zavirajo razvoj izdelkov in storitev. Nobena skrivnost ni, da želijo biti prav velikani oziroma korporacije (npr. Apple ter Google) tisti/e, prek katerih naj bi internet stvari vstopil v gospodinjstva. Njihovi komunikacijski protokoli pa so seveda nezdružljivi med seboj in kljub letos videnim zanimivim zavezništvom še vedno v napoto konceptu internetu vsega.
Zlivanje računalniških tehnologij in vozil
Mobilnost in računalništvo z velikimi koraki vstopata na področje avtomobilizma. Minilo je že osem let, kar je Bill Gates na sejmu CES predstavil rešitev Sync, letos pa so izdelovalci avtomobilov resnično streljali z vsemi topovi. Ne nazadnje smo lahko vsak dan pred vstopom na sejmišče občudovali čedalje pametnejše avtomobile znamk Audi, BMW, Ford in Volkswagen, drugače pa je svoja z digitalno tehnologijo nadgrajena vozila predstavljalo kar deset izdelovalcev, eden izmed večernih dogodkov je povsem pripadel futurističnemu konceptnemu Mercedes-Benzu F015 Luxury in motion, ki je zasenčil praktično vse elektronske igrač(k)e.
Električna in samovozeča vozila so postala realnost, z nekaterimi smo se v bližini sejmišča tudi zapeljali. Mark Fields, izvršni direktor Ford Motor Co., je bil upravičeno ponosen na napredek svojega podjetja, saj se ta hip Ford zdi blagovna znamka, ki bo prva postregla z res množično dostopnimi pametnimi avtomobili. Kamere in senzorji se namreč hitro cenijo, programska oprema postaja pametnejša, zato bo povsem samodejna vožnja v prihodnjih letih vsekakor lahko postala resničnost v urbanih središčih zahodnega sveta. Obenem je bil Ford edini, ki je javno objavil, da bo spoštoval zasebnost uporabnikov, tudi ko bodo njihova vozila povezana z internetom stvari ter tako komunicirala z drugimi vozili ter infrastrukturo (ali pa, ko bodo njihovi vozniki delali prometne prekrške).
Izjemen napredek na področju povezovanja ljudi, vozil in celo nepremičnin je prikazalo podjetje Life360. Ameriško podjetje že premore mrežo 48 milijonov povezanih gospodinjstev, kjer člani gospodinjstva z brezplačno aplikacijo na pametnih telefonih ali tablicah (deluje s platformami Android, iOS in Windows) enostavno komunicirajo med seboj in skrbijo za upravljanje pametnega doma. Letos so tej sestavljanki dodali še vozila, najprej Fordova z infozabavnim sistemom SYNC, med evropskimi izdelovalci vozil pa bo najprej na vrsti BMW. Uporabnik lahko kar med vožnjo prek na dotik občutljivega zaslona na avtomobilski konzoli ali pa s pomočjo glasovnih ukazov preveri, kje so njegovi družinski člani, kaj se dogaja doma in nasprotno – kaj se dogaja z vozilom, če ga vozi drug družinski član ali pa je kje parkirano. Seveda zna rešitev brati tudi elektronsko pošto in sporočila SMS ter mu podajati različne druge informacije (vreme, promet, navigacija ...), saj želi ohraniti voznikovo pozornost na trenutne razmere v prometu. Da so uporabniki rešitev hitro posvojili, priča že več kot 10 milijonov aktivnih uporabnikov Life360 v vozilih.
Neprepričljivi nošenčki
Kategoriji nošenčkov (angl. wearables) strokovnjaki že dolgo napovedujejo vzpon, a po drugi strani ne manjka tudi dvomljivcev. Čeprav smo na sejmu imeli priložnost videti številne izdelke iz te kategorije, še vedno menimo, da pravega zastavonoše s tega področja še nismo ugledali. Pametne ure, zapestnice, oblačila in obutev, ki merijo telesno dejavnost uporabnika, pač niso revolucionarne rešitve. O tem, kateri izdelki so najbolj modni, ne želimo soditi. Večina »odbitih« konceptov pa nima niti resnih načrtov za komercializacijo.
K sreči različne inovacije širijo domet te kategorije na povsem nova področja. Podjetje Temp Traq je, denimo, izdelalo zanimiv obliž, ki ga starši nalepijo na kožo dojenčka in tako prek mobilne naprave ter aplikacije spremljajo njegovo telesno temperaturo. Na področju oblačil je še največ napredka pokazala tehnologija XelfleX, ki z vrsto optičnih vlaken in senzorjev ustvarja 3D modele gibanja, tovrstne majice pa bodo namenjene predvsem športnikom, saj jim bodo omogočile natančno analizo gibov.
Troti vsepovsod, z njimi povezane skrbi pa tudi
Troti so še ena izmed tehnologij, kjer gre razvoj nadvse hitro naprej. Na sejmišču je bilo prav zanimivo opazovati številne ograjene omrežene prostore, kjer so izdelovalci (bilo jih je kar 16) s troti izvajali različne vragolije ali pa kazali sposobnost njihove umetne pameti (prepoznavanje prostora, izogibanje oviram, let v skupini). To, da jih lahko krmilimo prek aplikacije na pametnem telefonu, ni nepričakovana novost, skoraj vsi pa so opremljeni tudi s kamerami (te seveda snemajo v ločljivosti 4K). Največji spletni trgovec (Amazon) že pilotsko preizkuša dostavo s troti, zanimivo pa je predvsem to, da se je večina izdelovalcev odločila za obliko s štirimi propelerji, saj je tako trote lažje upravljati med letom.
Razvoj trotov pa utegne v prihodnje povsem zatreti zakonodaja, saj vedno več ameriških mest in zveznih držav že prepoveduje njihovo rabo, češ da posegajo v zasebnost uporabnikov. Ne le s snemanjem okolice iz zraka, boljši med njimi prepoznajo tudi globino in 3D predmete in tako lahko izrišejo celo relief območja, ki so ga preleteli. Izdelovalci imajo na vprašanje o vse pogostejših zakonodajnih prepovedih rabe skoraj enak odgovor – dokler bo zanimanje potrošnikov, bodo trote razvijali in prodajali. Največji izziv večine pa je, kako zagotoviti večjo avtonomijo teh letečih naprav, saj večina z enim polnjenjem baterij omogoča le okoli 15 minut letenja.
3D tiskanje oblačil in hrane
Razvijalci 3D tiskalnikov ne poznajo počitka. Z njimi danes tiskajo skoraj vse – od zobnih protez, oblačil do letalskih kril. Napredek ni očiten le na področju samih tiskalnikov, ki pri svojem delu postajajo vedno hitrejši in natančnejši ter se obenem še cenijo, močno so napredovali predvsem materiali. Nekateri izdelovalci že ponujajo kompozite, s katerimi je moč natisniti tudi izdelke, kot so kladiva in različni »skoraj leseni« proizvodi, ki se obnašajo podobno kot izdelki iz naravnih materialov. MakerBot, eden vodilnih izdelovalcev 3D tiskalnikov, je tako predstavil nabor materialov, s katerimi tiskalniki natisnejo izdelke, ki po svojih fizičnih lastnostih spominjajo na apnenec, les in celo bron. Podjetje Protoplan pa je burilo duhove z materialom, imenovanim Proto-pasta, ki ga poleg plastike sestavljajo namagneteni kovinski delci in druge prevodne kovine. Cilj je jasen: omogočiti 3D tiskanje različnih elektronskih vezij.
Svojevrstno svobodo oblikovanja in izdelave predmetov pa ponuja 3D pisalo. Podjetje 3Doodler je predstavilo drugo generacijo 3D peresa, ki tehta vsega 50 gramov, uporabnikom pa omogoča dobesedno 3D risanje izdelkov. V praksi smo lahko občudovali risanje 3D obleke, obuval in številnih manjših figuric.
Filmska ikona, »narisana« s 3D peresom
Piko na i pa so postavili 3D tiskalniki slaščic in hrane nasploh. Celo velikan 3D Systems je novo serijo 3D tiskalnikov ChefJet namenil slaščičarnam, saj zmorejo ti tiskalniki natisniti vrsto različnih slaščic in prigrizkov. Materiali za tiskanje bonbonov in tortic so že na voljo v različnih okusih – lubenice, češnje, jabolka, čokolade in vanilije.
Na splošno pa še vedno velja, da so 3D tiskalniki danes v domeni zanesenjakov, saj so za povprečno gospodinjstvo predragi, pretežki za upravljanje in prepočasni, predvsem pa povprečen uporabnik preprosto ni kos izzivu, kako pripraviti lastno obliko izdelka. Novi poslovni modeli tako predvidevajo nekakšne tiskalniške manufakture oziroma delavnice – v njih bodo podjetniki strankam postregli z že oblikovanimi ali načrtovanimi 3D izdelki, ki jih bodo nato razmeroma hitro in enostavno prilagodili okusu in potrebam potrošnika.