Enoroki branilec Oken
Po dolgotrajnem preizkušanju so v Microsoftu končno izdali končno različico programa Windows Defender. Je sicer brezplačen, a ga lahko namestimo le v računalnik z Windows XP (obvezen je drugi paket popravkov), ki preživi Microsoftov preizkus pristnosti operacijskega sistema. Program je tudi del operacijskega sistema Windows Vista.
Prva poročila o Windows Defenderju so obetala, da bo poleg protivohunskega zajemal tudi protivirusni program (navsezadnje je Microsoft odkupil tudi protivirusno podjetje). Vendar se v Microsoftu nazadnje niso odločil za to, najbrž zaradi slabih izkušenj z očitki o monopolističnem vedenju.
Namestitveni program nam ponudi osnovno članstvo v Microsoftovi spletni skupnosti SpyNet. Če sprejmemo ponudbo, bo Windows Defender ob različnih priložnostih pošiljal v Redmond poročila o svoji dejavnosti. Tisti, ki so bolj paranoični ali pa ne marajo Microsofta, bodo to možnost seveda zavrnili.
Obrambne sposobnosti Windows Defenderja so videti na zaslonu skorajda neprebojne. Daleč od resnice ...
Izbiramo lahko med popolno namestitvijo in namestitvijo po meri, vendar pri slednji ni nobene komponente, ki bi jo lahko izpustili. Namestitev je v hipu končana in okenski branilec posodobi podpise vohunskih programov - če mu seveda dovolimo. Takoj nato se loti pregledovanja diska.
Uporabniški vmesnik je, razumljivo, v znamenju operacijskega sistema Windows Vista. Je precej preprost, saj omogoča samo tri možnosti. Prvo, pregledovanje diska, smo že spoznali. Druga je Zgodovina (History), kjer si lahko ogledamo, katerim programom smo izrecno dovolili delovanje (ne da bi jih Microsoftov program preveril) in katere škodljive programe je Windows Defender postavil v karanteno. Tretja možnost ponuja orodja in nastavitve, ki pa smo jih večinoma videli že prej (dovoljeni in programi v karanteni). Nov je le raziskovalec programske opreme (Software Explorer), ki prikaže razne kategorije programov v računalniku. Najkoristnejši je prikaz programov, ki se zaženejo skupaj z Okni, in prikaz v omrežje povezanih programov. Enake podatke znajo prikazati številni programi, brezplačni in plačljivi. Sysinternalsova Auto-Run in TCPView (Monitor, marec 2006) sta v tej kategoriji boljša in natančnejša.
Nastavitve programa obsegajo urnik, ko naj se izvaja pregledovanje diska, ter način le-tega (hiter ali popoln pregled). Program naj bi sproti bdel nad zdravjem našega sistema, od že omenjenih zagonskih programov in nastavitev sistema do storitev in gonilnikov. Ambiciozno.
Pri preizkušanju pa smo spoznali, da so to le pobožne želje. Že pri poskusu namestitve enostavnega vohunskega programa, ki se zažene skupaj z Okni, je Windows Defender to mirno dopustil. Resnejši preizkus sposobnosti okenskega branilca s snemalniki pritisnjenih tipk je pokazal, da program nekatere najpreprostejše snemalnike sicer zazna, pri drugih pa popolnoma odpove (npr. Keylogger King Home, 123Keylogger). Moral bi protestirati že med njihovo namestitvijo, da niti ne omenjamo tega, da bi moral zaznati njihovo delovanje tudi, če je nameščen v "okužen" sistem. Pa ni storil nič od tega. Končni sklep je torej osnovnošolski: programa ne moremo priporočiti, saj računalnika ne varuje niti pred tipičnimi vohunskimi programi, lahko pa bi naivnemu uporabniku dajal občutek lažne varnosti. Kaj bo na to porekel Microsoft?
Windows Defender
Kaj: Protivohunski program.
Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.
Cena: Brezplačen.
Za: Brezplačen.
Proti: Le protivohunski program, ne zazna nameščanja in delovanja snemalnikov tipk.