Medtem ko se večina z računalniškimi igrami le zabava, se drznejši pustolovsko navdahnjeni računalničarji lotevajo tudi njihove izdelave. Klasično znanje programiranja večinoma ni potrebno, zato pa so dobrodošle nove smele zamisli, ki bodo navdušile igralce.
Spletni portali za razvijalce ponujajo brezplačna in plačljiva programska orodja za ustvarjanje novih iger in (enostavne) primere projektov že izdelanih iger, ki jih lahko spreminjajo po lastnih željah. Večina portalov novim razvijalcem ponuja tudi obsežne priročnike, demonstracijske videe in celo vodnike, ki jih podrobno popeljejo skozi vse korake razvoja enostavne igre.
Skoraj vsi imajo tudi skupnosti razvijalcev, ki zastonj ali za plačilo ponujajo osnovne gradnike računalniških iger, s katerimi pohitrimo in poenostavimo razvoj lastne igre. Ter seveda spletno tržnico, kjer lahko svoje izdelke prodajajo.
Razvoj iger, računalniki in operacijski sistemi
Medtem ko lahko enostavne igre z grafiko 2D razvijamo in igramo skoraj na kateremkoli računalniku, za razvoj in igranje zahtevnejših z grafiko 3D potrebujemo zmogljivejši namizni PC z vgrajeno grafično kartico ali prenosni PC z vgrajenim zelo zmogljivim grafičnim procesorjem.
Uporabimo lahko operacijske sisteme Windows, Mac OS, Linux in celo Android, vendar je podpora posameznim odvisna od proizvajalca orodja.
Ustvarjanje 3D-igre z orodjem Core.
Snovanje računalniške igre
Med igranjem le redko pomislimo, koliko dela je potrebnega za izdelavo računalniške igre. Kljub temu je v zadnjem času najpomembnejši predvsem dober koncept, saj ob uporabi plačljivih ali zastonjskih programskih orodij in programskih knjižnic skoraj ni več treba klasično programirati.
Prvi korak načrtovanja računalniške igre je izbira ustreznega orodja. Preprostejša omogočajo načrtovanje iger v grafiki 2D, zahtevnejša pa tudi v 3D-prostoru.
Sledi opredelitev prostora, v katerem bo potekala računalniška igra. Prostor je pri igrah 2D navadno razdeljen na plasti, s katerimi je mogoče pričarati občutek trirazsežnosti oziroma globine, čeprav je igra v resnici 2D. V prostor postavimo raznovrstne predmete, od katerih ima večina grafično podobo, nekateri pa so namenjeni zgolj izvajanju različnih pravil, denimo štetju neželenih trkov z drugimi predmeti, ki pripeljejo do predčasnega zaključka igre.
Vzorčni projekti iger v GameMakerju.
Grafična podoba predmeta je lahko fiksna ali določena z več sličicami (sprites), ki se menjavajo po vnaprej določenih pravilih. Denimo, tekač med različno hitrim tekom premika okončine tako, da zaporedje sličic predvajamo z večjo ali manjšo hitrostjo.
Zdaj znamo izdelati predmete, zato se lahko lotimo njihove smiselne razporeditve v plasti prostora, pri čemer globljo plast vsakokrat prekrije višja. Denimo, v četrto (najglobljo) plast postavimo sliko gorovja, ki se med igranjem le malo premika, nato v naslednji dve plasti postavimo bolj oddaljena in bližnja drevesa v gozdu, od katerih se med igranjem igre bolj oddaljena v tretji plasti premikajo počasneje od bližnjih v drugi plasti. V prvi plasti je teren, po katerem potuje vozilo, s katerim se moramo izogibati oviram. Teren se premika od desne proti levi, njegovo hitrost pa nadziramo s tipkami ali z igralno palico.
Čeprav se zdi, da se vozilo dejansko premika, se to v resnici le nagiba glede na trenutno konfiguracijo terena in ovir pod njim. Včasih za boljši občutek snovalci iger vseeno dopustijo tudi malce gibanja vozila levo in desno, denimo, kot to zadene ob oviro ali začne drseti nazaj.
Povejmo še, da snovanje računalniške 3D-igre, v kateri se lahko premikamo tudi znotraj objektov v navideznem 3D-prostoru, poteka podobno kot 2D, le grafika je bistveno zahtevnejša in vključuje tudi elemente, kot so sledenje žarku, svetlobni viri, zorni kot itn. Z razvojnim programskim orodjem lahko premete razporedimo po prostoru ali znotraj drugih predmetov. Miza in stoli so, denimo, znotraj hiše, v kateri iščemo neko orodje ali napravo, s katero bomo lahko nadaljevali igro.
Opredelitev pravil za interakcijo predmetov v navideznem prostoru 3D je bolj zapletena in zahteva več modeliranja in tudi zmogljivo grafično kartico, ki omogoča hiter izris grafike ne samo pri igranju igre, ampak tudi pri njenem načrtovanju.
Orodja za izdelavo 2D-iger
Vsakovrstne dvorazsežne računalniške igre poznamo že iz 80. let preteklega stoletja, ko smo jih igrali na takratnih hišnih računalnikih, med katerimi sta bila pri nas najbolj popularna Commodore 64 in ZX Spectrum, kasneje so se jima pridružili še Amiga in prvi peceji.
Največ orodij omogoča snovanje v Windows, Mac OS in Linuxu, so pa tudi namenska za igralne konzole, kot je Game Builder Garage za Nintendo Switch (stane 29 dolarjev), ki začetnikom omogoča izdelavo enostavnih iger.
Da je pojem računalniške igre raztegljiv, nam da misliti brezplačni Inklewriter, s katerim lahko ustvarjamo interaktivne romane, v katerih tok dogodkov usmerja bralec z izbiranjem med ponujenimi razpleti. Kljub temu se bomo v nadaljevanju raje posvetili klasičnim računalniškim igram.
Construct 3 (construct.net) je že tretja različica tega orodja, ki jo lahko uporabljamo izključno prek interneta. Dobro je tudi, da se za preizkus osnovne funkcionalnosti, razen shranjevanja projektov, ni potrebno registrirati, saj tako prihranimo kar nekaj časa. Namestitev je na voljo le za starejšo drugo različico, Construct 2.
Hitro in odzivno razvojno okolje je namenjeno za začetnikom, saj je enostavno za uporabo. Hkrati je na voljo veliko vodenih ogledov, v katerih s klikanjem na označena polja v nekaj minutah izdelamo preprosto računalniško igro in obenem spoznamo vse elemente aplikacije, ki jih potrebujejo za izdelavo. Velika knjižnica že izdelanih predmetov, prostorov, ozadij, tekstur in druge grafične opreme prihrani ogromno grafičnega dela. Vgrajene integracijske funkcije omogočajo nalaganje iger na spletno tržnico Steam, obenem lahko uporabljamo tudi Googlove analitične funkcije za merjenje števila prenosov igre.
Čeprav nekateri omenjajo, da naj bi imel Construct 3 tudi možnost 3D-grafike, to ne drži, saj občutek globine prostora lahko dosežemo zgolj z porabo perspektive, kar omogočajo skoraj vsa orodja za izdelavo 2D-iger.
Za programerje je na voljo tudi aplikacijski programski vmesnik (API). Construct 3 ni poceni, saj stane mesečna naročnina 14,99 evra, letna pa 119,99 evra za osebno rabo. Za profesionalno rabo je na voljo le letna licenca za 428,99 evra na delovno mesto. Cenejša je le letna naročnina za izobraževalne ustanove, ki znaša 32,99 evra.
Dirkaška igra s terenskim avtom, ki jo v nekaj minutah izdelamo doma.
Gamefroot (gamefroot.com) prav tako uporabljamo le prek spletnega oblaka. Dovolj je že zmogljiv spletni brskalnik, denimo ena izmed zadnjih različic Googlovega Chroma. Namenjen je začetnikom, na Japonskem ga uporabljajo tudi kot učni pripomoček v šolah, saj je enostaven za uporabo, hkrati pa je zanj voljo veliko priročnikov, tako za začetnike kot napredne uporabnike. Pravila interakcij med predmeti programiramo vizualno, podobno kot v programskem jeziku Scratch 3, ali besedilno, v obliki skripte.
Gamefroot kljub temu ni v celoti brezplačen, saj je poleg osnovnih primerov uporab na voljo tudi veliko naprednejših, ki jih lahko namestimo le, če aplikacijo nadgradimo s plačljivo različico, ki stane 28 evrov na uporabnika na leto. Izdelane igre lahko prenesemo v spletno trgovino proizvajalca in tržimo, medtem ko integracija z drugimi portali za prodajo računalniških iger ni mogoča. A to niti ni tako pomembno, saj Gamefroot ni namenjen izkušenim uporabnikom.
GameMaker (gamemaker.io) je zelo priljubljen med izdelovalci vsakovrstnih iger. Daje le navidezni občutek tretje razsežnosti in je odprtokoden. Nekateri o njem pišejo celo kot orodju za razvoj 3D-iger, vendar tovrstne dvome razblini že obisk spletne strani, ker je jasno zapisano, da je orodje namenjeno razvoju iger 2D.
Na voljo so produkcijski različici okolja za Windows in Mac OS ter testne različice beta, h katerim so dodane še različice za Linux, tako za klasične PC z arhitekturo x64 kot tiste z arhitekturo ARM64.
Igro Wizarducks (čarovniške race) lahko namestimo in razvijamo tudi na Raspberry Pi 5.
Na voljo je veliko priročnikov in vzorčnih projektov za začetnike, ki jih lahko v delujoče igre spremenimo po navodilih iz besedilnih in video vodnikov. Zadnje je odlična motivacija za učenje, saj izgradnja enostavnih iger ne traja dlje kot kakih 15 minut.
Čeprav je programska oprema za ljubiteljske razvijalce zastonj, sta za izkušene sestavljavce iger na voljo tudi profesionalni (Professional) in podjetniški (Enterprise) paket, s katerima za enkratno plačilo 99 dolarjev oziroma letno naročnino 79 dolarjev pridobijo komercialno licenco za prodajo iger in možnost njihovega izvoza na portal GX.games. Cenejša licenca omogoča izvoz iger za igranje na osebnih računalnikih (Windows, Max OS, Linux) ali prek spleta (HTML 5) ter tudi na mobilnih telefonih (iOS, Android), medtem ko podjetniška licenca k temu dodaja še možnost izvoza izvorne kode in možnost izvoza v obliko, primerno za poganjanje na igralnih konzolah (PlayStation 4 in 5, XBox One, Series S/X in Nintendo Switch).
Stencyl (stencyl.com) je skromno, vendar uporabno orodje za razvoj računalniških iger za pametne naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android pa tudi tiste, ki poganjajo Windows, Mac OS ali Linux. Igre delujejo tudi v spletnih brskalnikih, ki podpirajo HTML5.
Začetniki si lahko pomagajo z vizualnimi programiranjem, vsem razvijalcem pa so na voljo tudi plačljivi dodatki, s katerimi si olajšajo razvoj iger. Igre, v katere lahko vgradimo plačljive funkcionalnosti, lahko zastonj objavljamo na spletu.
Interakcije med predmeti
Računalniške igre potekajo v navideznem prostoru, v katerem so poleg predmeta ali predmetov (npr. igralcev nogometa), ki predstavljajo naše avatarje, tudi predmeti (npr. žoga in igralci nasprotnega moštva), ki jih moramo pobrati, brcniti ali premagati, da bi lahko nadaljevali igro.
Opredelitev interakcij med predmeti je nemalokrat zapletena in vzame veliko časa. Za lažjo predstavo uporabimo igro, v kateri se z vesoljsko ladjo znajdemo v koščku vesolja, polnem nevarnih asteroidov, ki jih moramo s fotonskimi torpedi uničiti ali pa se jim izogniti. Vsak uničeni asteroid prinese dodatne točke, medtem ko trk z asteroidom uniči vesoljsko ladjo, zaradi česar moramo igro začeti znova.
Predmete in interakcije med njimi lahko opredelimo v obliki klasične besedilne ukazne skripte, sodobnejša orodja pa omogočajo tudi načrtovanje z grafičnim programiranjem, pri katerem je vsak ukaz ponazorjen z geometrijskim likom ter povezan z ukazi.
V igri lahko nastopajo enaki in različni predmeti. Denimo, asteroidov je lahko več, vendar imajo vsi enako grafično podobo in enaka pravila vedenja, medtem ko je vesoljska ladja, ki jo upravljamo s tipkami na tipkovnici, le ena.
Zanimiv primer predmeta je fotonski torpedo, saj ob vsaki izstrelitvi ustvarimo dodaten predmet (instanco), ki mu opredelimo hitrost in smer gibanja ter začetno pozicijo, ki je enaka trenutni poziciji vesoljske ladje. Torpedo je običajno hitrejši od vesoljske ladje, zato moramo njeno hitrost prišteti k osnovni hitrosti torpeda. Smer njegovega gibanja določimo na podlagi orientacije prednjega dela vesoljske ladje. Določiti moramo še interakciji torpeda z asteroidom in robom prostora. Dotik z asteroidom uniči oba, uničijo pa se tudi torpedi, ki poletijo izv prostora.
Nepregledna množica dodatnih gradnikov, ki jih lahko kupimo za gradnjo iger
Orodja za izdelavo 3D-iger
Prave računalniške igre 3D lahko ustvari le računalnik z zmogljivo grafično kartico 3D ali tak, ki ima v procesor vgrajen zmogljiv grafični pospeševalnik. Uporaba tehnike sledenja svetlobnim žarkom, s katero nastanejo realistična senčenja, je pri tem skorajda nepogrešljiva.
AppGameKit Studio (appgamekit.com) omogoča razvoj računalniških iger za pametne naprave z operacijskim sistemom Android. Brezplačno različico, ki deluje v operacijskem sistemu Android, lahko namestimo iz Googlovega PlayStora, medtem ko lahko polno razvojno orodje za Windows in Mac OS kupimo v spletni trgovini store.steampowered.com, saj temelji na igralnem pogonu Steam.
AppGameKit Studio omogoča izdelavo lastnega razvojnega okolja, pri čemer lahko kupimo le tiste elemente in funkcionalnosti, ki jih dejansko potrebujemo. Vseeno ni namenjen začetnikom, saj ne omogoča vizualnega programiranja, čeprav je grafični vmesnik intuitiven in dobro organiziran.
Godot (github.com/GodotEngine) je odprtokodno programsko okolje za razvoj računalniških iger 2D in 3D. Čeprav je primarno namenjeno razvoju iger 2D, omogoča tudi nekaj 3D-grafike. V nasprotju z GameMakerjem so priloženi delujoči primeri računalniških iger, kot je Pong, pri kateri igramo namizni tenis iz ptičje perspektive, tako da s pomikanjem loparčka gor in dol odbijamo žogico k računalniškemu nasprotniku. Možnost perspektive 3D omogoča, da spremenimo pogled igralca na igralno mizo, ki je vpeta med dva trirazsežna stebra.
Godot je povsem brezplačen in odprtokoden, za njegovo uporabo ne potrebujemo licence. Kljub temu omogoča izvoz iger na vse pomembnejše strojne in programske osnove, kot so računalniki z operacijskimi sistemi Windows, Mac OS, Linux pa tudi na igralno konzolo Steam Deck. Igre lahko izvozimo tudi v formatu HTML5, kar omogoča njihovo namestitev na spletne strežnike in igranje prek spleta.
Godot omogoča odlično organizacijo in preglednost projektov razvoja računalniških iger, še posebej, kot ti postanejo obsežni. Med predmeti v prostoru lahko poiščemo prav vsak podatek, vključno z animacijami.
Po drugi strani pa Godot ne podpira priljubljenih igralnih konzol PlayStation 5 in XBox Series S/X, zato moramo za njihov prenos na te platforme poskrbeti sami ali pa za to najeti katero od priporočenih partnerskih podjetij.
Povejmo še, to da ga lahko poganjamo tudi na Raspberry Pi 5 v Raspberry Pi OS, vendar nas opozori, da je na voljo le poenostavljena različica OpenGL, OpenGLES z okrnjeno funkcionalnostjo, kar je pomembno predvsem pri hitrem izrisu grafike 3D.
CryEngine (cryengine.com) omogoča izdelavo vizualno popolnih računalniških iger 3D v osupljivih navideznih svetovih in tudi odlično interakcijo igralca z navideznim svetom. Interakcija med liki v navideznih svetovih je realistična. CryEngine omogoča tudi uporabo umetnointeligenčnih orodij, s katerimi ustvarimo navidezne soigralce, ki se odzivajo podobno kot pravi ljudje.
Kljub intuitivnemu grafičnemu vmesniku orodje zaradi kompleksnosti ni priporočljivo za začetnike, obenem hiter razvoj orodja pogosto prehiteva posodabljanje uporabniške dokumentacije.
Platforma CryEngine ima grajene tudi oglaševalske storitve, ki pomagajo pri prodaji iger. Programska koda orodja je na voljo prek Githuba, vendar ni prosto dostopna. Orodje lahko uporabljamo brezplačno, dokler ne doseženo več kot 5.000 dolarjev od prodaje posamezne igre, nato pa moramo plačati 5-odstotno provizijo od prodaje.
Knjižnice gradnikov računalniških iger
Ustvarjanje realističnih predmetov, vključno z živalmi, osebami in drugimi liki, ki nastopajo v računalniški igri, je lahko dolgotrajno, saj zahteva znanje risanja, grafičnega oblikovanja, včasih pa celo fotografiranja in 3D-skeniranja predmetov. Tega se dobro zavedajo tudi snovalci orodij za ustvarjanje računalniških iger, saj ima (skoraj) vsako orodje priloženo vsaj osnovno knjižnico predmetov in tudi primere projektov delujočih iger, s katerimi lahko začetniki naredijo prve korake v svet ustvarjanja računalniških iger.
GDevelop (gdevelop.io) je zanimiv, saj lahko igre razvijamo tudi na spletnem strežniku iz katerekoli naprave z dovolj zmogljivim spletnim brskalnikom, v katerem odpremo urejevalnik za izdelavo igre (editor.gdevelop.io). Izvorna programska koda okolja je na voljo na github.com/4ian/GDevelop.
Razvojno okolje lahko prenesemo tudi v svoj računalnik z operacijskim sistemom Android, iOS, Windows, Mac OS ali Linux. Za Linux lahko GDevelop prenesemo kot sliko aplikacije, vendar le za računalnike z arhitekturo x64. Za poganjanje na ostalih platformah Linux moramo najprej namestiti okolje flatpak, vendar ni nujno, da bo delovalo, če ustreznih programskih knjižnic ni na voljo.
O3DE (o3de.org) je še eden od zelo realističnih odprtokodnih strojev za ustvarjanje računalniških iger #D, ki pa za zdaj deluje le na računalnikih z arhitekturo x64 in zmogljivo grafično kartico. O3DE lahko ustvari realistične odboje svetlobe, s katerimi naredi igre bolj podobne realnosti. Orodje za risanje novih pokrajin lahko pričara odlična ozadja 3D. Poleg odlične grafike zagotavlja tudi čist zvok.
Ker je modularen in enostaven za uporabo, lahko ob potrebi po večji zmogljivosti izkorišča tudi Amazonove spletne storitve (AWS). Razvijalcem so na voljo tudi zastonjski paketi grafičnih in drugih elementov za gradnjo različnih tipov računalniških iger.
Zaradi odprtokodnosti je privlačen za razvijalske time s skromnim proračunom, ki ustvarjajo vrhunske računalniške igre. Podpira ga tudi velika skupnost razvijalcev, ki ustvarja nove atraktivne grafične dodatke.
Res pa je, da je razvojno okolje sorazmerno novo in zato v njem kljub visoki stopnji zmogljivosti še vedno mrgoli hroščev.
Unity (unity.com) je eno od najbolj priljubljenih orodij za razvoj iger 2D in 3D, ki omogoča njihovo distribucijo na različne strojne in programske osnove. Uporabniški vmesnik je enostaven za uporabo tako za začetnike kot izkušene snovalce iger. Na voljo je obsežna dokumentacija, lahko pa se vključimo tudi v spletno skupnost, ki nam pomaga poiskati odgovore na bolj zapletena vprašanja.
Omogoča pisanje vizualnih skript, ki jih lahko povezujemo s tabelami in z vtičniki, kar vključuje tudi implementacijo kompleksnejših pravil, ne da bi morali za to programirati. Res pa je, da so napredne funkcionalnosti na voljo le prek vtičnikov partnerskih proizvajalcev programske opreme.
Unity omogoča tudi objavo iger in spremljanje njihove priljubljenosti ter tudi spremljanje prihodkov, ki jih z njimi dosežemo. Vgrajene funkcionalnosti omogočajo objavo iger na portalih Discord, Jira, Trello in Slack.
30-dnevna preizkusna licenca za Unity je brezplačna, nadaljnja uporaba pa je brezplačna le za študente in zasebno uporabo. Za profesionalno rabo moramo plačevati letno naročnino 40 dolarjev na uporabnika.
Unreal Engine
Core (coregames.com) je odlično orodje za izdelavo strelskih iger in drugih 3D-iger z živahno spletno skupnostjo uporabnikov. Poganja ga Unreal Engine (unrealengine.com), ki je v svetu ustvarjalcev iger, kot je Fortnite, dobro uveljavljen stroj za izdelavo in poganjanje računalniških iger. Core lahko namestimo v računalnike z Windows, Mac OS, Androidom ali iOS, poganjamo pa ga lahko tudi iz novejšega spletnega brskalnika.
Razvijalci lahko prek tržnice uveljavljenega proizvajalca računalniških iger Epic Games prodajajo tudi dodatke, ki so v pomoč razvijalcem računalniških iger. Med njimi najdemo 3D-modele predmetov in oseb, glasbene vložke, različne pokrajine, predloge za gradnjo iger ter tudi različne vtičnike z umetnointeligenčnimi funkcijami, ki omogočajo bolj realistično obnašanje fiktivnih likov v igri.
Seveda vse našteto ni brezplačno, svoj lonček pa najuspešnejšim izdelovalcem iger primakne še Epic, ki od njih zahteva plačilo licenčnine, je pa zato za osebno rabo, manjša podjetja in izobraževalne ustanove uporaba orodja povsem brezplačna.
Edino, kar lahko Unreal Enginu očitamo, je, da so ga v preteklih letih po kakovosti grafike že prehiteli zmogljivejši stroji za gradnjo in poganjanje iger. Kljub temu sta njegovi prednosti stabilnost delovanja in uveljavljenost v svetu proizvajalcev iger.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Razvoj računalniških iger se zdi odlična priložnost dober zaslužek, vendar objava igre na enem od internetnih prodajnih portalov še ne pomeni, da bo zanjo veliko zanimanja. Nenazadnje je malokdo pripravljen plačati za igro neuveljavljenega proizvajalca. Profesionalni razvoj računalniških iger se izplača tistim, ki so ne le vešči uporabe različnih razvojnih orodij, ampak imajo tudi smisel za všečno grafično oblikovanje in dobro zamisel, ki pritegne množice igralcev.
