Epidemija v času interneta
Informacij o koronavirusu res ne primanjkuje. Morda jih imamo celo preveč, saj se na spletu pojavlja kopica za lase privlečenih teorij zarote. Zaradi skokovitega razvoja informacijske tehnologije in medicine smo kot človeštvo v najboljšem položaju doslej, da se soočimo s pandemijo. A še vedno smo le ljudje.
Ko je po Evropi v 14. stoletju pustošila črna smrt, je bila edini množični medij cerkev. Ker so namesto higiene, omejevanja stikov z obolelimi in deratizacije priporočali molitev, je tedaj umrla približno polovica evropskega prebivalstva. Podobna zgodba se je ponovila tudi na Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji. Pandemija je za sabo pustila ogromne družbenoekonomske posledice, ki jih je bilo čutiti celo do 19. stoletja.
Novi koronavirus je sorodnik sarsa in prašičje gripe. Zaradi svoje obstojnosti je precej nalezljiv, nevaren pa je predvsem za starejše in ljudi s kroničnim obolenjem dihal.
Proti koncu prve svetovne vojne je izbruhnila španska gripa. Ta je v dveh letih okužila četrtino svetovnega prebivalstva in za sabo pustila na desetine milijonov mrtvih. Pri njeni širitvi se je na Zahodu že poznal vpliv časopisov, vendar pa so pretehtale bedne razmere po prvi svetovni vojni, s sestradanimi množicami in z imunskim sistemom, ki ga je ošibil stres tega smrtonosnega spopada. Poleg tega ljudje še niso dobro razumeli prenosa po zraku, s kašljem, zaradi povečanega prometa pa se je pandemija širila hitreje kot kadarkoli prej.
Kar nas pripelje do »korone«. Čeprav trenutna epidemija ni niti približno tako nevarna kot katerakoli od omenjenih, je reakcija nanjo močna in odločna, kar zna biti pomembna lekcija za prihodnost.
Da bi znanstvenikom omogočili najti učinkovito zdravilo, jim moramo kupiti čas. Na področju preprečevanja širitve koronavirusa zato dela druga skupina strokovnjakov – računalničarji.
Sars-cov-2 je le eden iz skupine koronavirusov. Ti na različna bitja učinkujejo drugače, saj zaradi njih ljudje trpijo za infekcijami dihalnih poti, krave in prašiči pa, recimo, za diarejo. Pri človeku so z njimi povezani najrazličnejši simptomi – od blagega prehlada do smrtonosnih koronavirusov, kot so sars, mers ali sars-cov-2. Zanje še ne poznamo zdravila, čeprav nekateri razvojni inštituti javljajo obetavne rezultate pri zdravljenju trenutne epidemije. Zaradi vsega tega morda ni napačno trditi, da gre pri vsem skupaj le za »gripo«, ki jo bo večina prebolela brez hujših težav. Vendar pa je ta pogled hkrati izjemno ciničen zaradi specifike virusa, ki je zakrivil trenutno pandemijo. Sars-cov-2 je namreč fizično težek virus. Ta obstojnost ga naredi zelo prenosljivega, ker napade dihalne poti, pa je smrtno nevaren za starejše ljudi in kronične bolnike.
Gripa in plešoči Vietnamci
Gotovo je največja prednost, ki jo imamo v sodobni družbi, informiranost. Kljub nagnjenosti kitajske partije do skrivaštva so na pojav bolezni opozorili dokaj hitro, da so se nanjo lahko ostali pripravili. Politika, zdravstvo, gospodarstvo – vsi so vedeli, da covid-19 prihaja. Do prvega resnega izbruha v Evropi smo vsi že vedeli, za kakšnega hudiča gre, kako si moramo umivati roke in kakšne preventivne ukrepe lahko izvedemo posamezniki. Človeška ustvarjalnost se je kmalu združila z znanstvenimi podatki in množičnimi platformami družabnih omrežij, kar nam je dalo srčkane, a zelo pomembne vsebine. Denimo mlade Vietnamce, ki so nakazano umivanje rok spremenili v popularni ples, ali pa hrčka, ki izvaja vse higienske ukrepe za preprečitev širitve virusa. Priljubljeni ameriški komiki so v svojih oddajah govorili o resnih zadevah na zabaven način, zaradi česar so se nekateri nasveti prijeli in nudili optimistično protiutež skrb vzbujajočim številkam.
Na drugi strani spektra pa je seveda veliko vračev, mazačev in oportunistov hotelo pristaviti svojo skodelico. Kovale so se silne zarote »anticepivcev«, ki so za izbruh okrivile Billa Gatesa. Alex Jones, znamenita osebnost ameriške desničarske, konspirološke televizije je prodajal protivirusno zobno pasto. Pojavila se je celo teorija zarote, ki trdi, da je ta virus izmišljotina in da so za vse smrti v bistvu kriva nova mobilna omrežja 5G. Seveda tudi mnogi politiki z epidemijo nabirajo politične točke, od Trumpa s »kitajskim« virusom do Orbana, ki je Madžare prepričal, da bolezen širijo migranti. Žalostna posledica tega je, da pandemije mnogi še vedno ne jemljejo resno.
Virus so najprej opazili v kitajski provinci Hubei, za izvor pa velja tržnica v istoimenskem mestu. Kitajske oblasti so enajstmilijonsko mesto odrezale od sveta in s tem zajezile epidemijo po državi.
Matematika pandemije
Zaradi vseprisotnosti računalnikov in pametnih naprav pa lahko na precej enostaven način spremljamo simulacije, ki so bile do nedavna namenjene le posvečenim. Denimo, kako vplivajo različne oblike karantene na širjenje koronavirusa. Ali zakaj je družbena osamitev tako pomembna. Danes znameniti graf »sploščene krivine« lepo kaže, da je za učinkovitost zdravstvenega sistema silno pomembno število obolelih razporediti na čim daljši čas, da jim lahko nudijo ustrezno pomoč. Vsaka pandemija je tekma s časom. Če se epidemija nenadzorovano širi, število obolelih preseže zmožnosti zdravstvenega sistema, zaradi česar se poveča število smrtnih žrtev. K sreči že danes več raziskovalnih središč trdi, da so blizu zdravilu. Frank Grosveld iz Erasmusovega zdravniškega centra v Utrechtu trdi, da zdravilo za covid-19 prehaja v prvo fazo testiranja. »Preden ga lahko tržimo, mora iti zdravilo čez dolgo razvojno fazo, preveriti moramo tudi morebitne toksikološke učinke,« je pojasnil. Poleg razvoja samega zdravila pa iščejo načine, kako bi lahko protitelesa uporabili pri testiranju, ki bi ga lahko ljudje opravili kar od doma. Vendar pa se zaveda tudi omejitev teh raziskav. »Zagotovo je preventiva najboljša možnost,« je povedal Grosveld. »Zato je edina resnična rešitev razvoj cepiva, na katerem delajo drugi.« Ob tem je poudaril, da je ta razvoj dolgotrajen in bi lahko vzel tudi dve leti.
Da bi znanstvenikom omogočili najti učinkovito zdravilo, jim moramo torej kupiti čas. Na področju preprečevanja širitve koronavirusa zato dela druga skupina strokovnjakov – računalničarji. Alessandro Vespignani z univerze Northeastern v Bostonu je razvil prediktivne modele širjenja epidemije po januarskem izbruhu. Za pomoč pri nadzoru nad virusom so razvili tudi orodje EpiRisk, ki ocenjuje verjetnost prenosa in nadzoruje učinkovitost prepovedi potovanj. Sam Vespignani poudarja, da pri teh modelih ne gre za gotovost, ampak da lahko iz ponovljivih vzorcev sklepajo na verjetnost širitve. Kot vedno je namreč natančnost računalniških napovedi pogojena z natančnostjo vnesenih podatkov, ti pa so lahko pri epidemiji zelo, zelo raznovrstni. A kljub mnogim neznankam lahko ob pomoči računalniške moči in matematike postavimo dokaj zanesljive domneve o gibanju posameznikov, o njihovih letih in torej o tem, kako in kam se je virus razširil.
Kanadsko podjetje BlueDot, ki se ukvarja z umetno inteligenco, je ob pomoči nevronskih mrež simuliralo širitev virusa po mestih glede na različne pogoje. Takšen algoritem bi lahko močno pomagal pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje škode pandemij, vendar pa na Hopkinsovem zdravstvenem inštitutu opozarjajo, da so takšne simulacije pogosto omejene le na akademsko okolje, po njih pa ne posežejo vlade. Kljub temu so ob izbruhu pandemije opazili pravi vrvež med različnimi skupinami informatikov, ki želijo sodelovati pri prediktivni analizi. Ta pa bi lahko voditeljem in gospodarstvenikom ponudila vsaj približno sliko, ki bi lahko bolje usmerjala njihove napore.
Žarišča
Da bi lahko širitev zajezili, raziskovalci potrebujejo čim več podatkov s terena. Z njimi lahko ugotavljajo, kako se virus širi, kako deluje, koliko ljudi je izpostavljenih. Po začetnih težavah je Kitajska dokaj uspešno zajezila širitev in bolezen v svojih mejah povsem stabilizirala. Prišlo je celo do zanimivega obrata, ko so izpostavljeni vrnitvi »domače« bolezni prek tujih obiskovalcev. Skratka, tam so se odločili za dokaj grob, a učinkovit pristop, ko so žarišča bolezni enostavno odrezali. Ustavili so tovarne, promet, javno življenje. Njihova težka roka je požela nekaj mednarodnega zgražanja, sami so ocenili, da so delovali še prepočasi, a ukrepi so se izkazali za učinkovite. V tej gosto poseljeni deželi je bila smrtnost novega koronavirusa približno štiriodstotna.
Njihovo metodo so nadgradili in izpopolnili v Južni Koreji, Singapurju in na Japonskem, kjer je bilo zaradi geografske bližine pričakovano naslednje žarišče. A zaradi širokega testiranja v kombinaciji z resno kampanjo za promocijo samoizolacije in s pravočasnim omejevanjem prometa ter javnega življenja je virus na teh področjih že omejen. Pandemiji so kljubovali ob pomoči kitajskih izkušenj in z obširno kampanjo testiranja. Pri tem so bili za zdaj najuspešnejši v Južni Koreji, kjer so testirali prek 220.000 posameznikov. Vsakemu, ki je nakazal možnost bolezni, je bila zapovedana izolacija, zdravnike pa je moral obvestiti tudi o ljudeh, s katerimi je bil v stiku. Preverili so bolnikov mobilni telefon, kreditno kartico in njegovo gibanje natančno označili ob pomoči kamer. Vse podatke o bolnikovem početju v zadnjih dveh tednih so tudi javno objavili. Oblasti so objavile imena barov in cerkva, ki jih je okuženi obiskal, okoliški prebivalci pa so prejeli celo SMS o tem, da so bili morda izpostavljeni virusu in naj se gredo testirat. Čeprav gre pri južnokorejskem pristopu za vdor v zasebnost, ob katerem bi zardel celo Orwell, se je pri zajezitvi bolezni izkazal za neprekosljivega. Tamkajšnja smrtnost je namreč le 0,77-odstotna, dnevno pa izvedejo prek 15.000 zanesljivih testov. Tako se je žarišče virusa iz jugovzhodne Azije prestavilo na nekoliko nepričakovano lokacijo – v Italijo.
Ker ameriška vlada nima dovolj testov za virus, so se z računalniško velekorporacijo Googlom oziroma s sestrskim podjetjem Verily dogovorili, da zanje razvije spletno stran, kjer bodo lahko ljudje opravili preliminarne teste.
Morda je za tamkajšnji razmah virusa krivo živahno družabno življenje, značilno za te kraje. Morebiti so krivi zdravniki, ki so bili med svojimi počitnicami in po njih neprevidni. Morda stara populacija, nezadostno financiran zdravstveni sistem, preveč kadilcev. Odziv oblasti je bil počasen, prebivalstva pa še toliko bolj. Zgodba se nekoliko ponavlja tudi v Španiji. V času pisanja tega prispevka so sicer že sprejeli ukrepe, potrebne za zajezitev, vendar so pri tem omahovali, s tem pa izpostavili na tisoče ljudi okužbi, smrtnost med okuženimi pa presega osem odstotkov. Celo na Irskem so zaprli pube, kar se ni zgodilo niti med drugo svetovno vojno, ko so jih Nemci bombardirali. Začuda so se v Veliki Britaniji zavestno odločili za drugačno pot – ocenili so, da lahko njihov zdravstveni sistem, znameniti NHS, pogoltne vse bolnike z resnimi simptomi, zato so šele nedavno začeli javno pozivati starejše, naj se osamijo. Ideja je namreč bila, da bi populacija tako postala odporna na virus in jih ne bi prizadel pričakovani drugi val, ki naj bi se pojavil jeseni. Čeprav so bili prisiljeni svojo strategijo spremeniti, pa na Otoku še ni opaziti hude krize – morda zaradi njihove pregovorne distance.
Alessandro Vespignani je eden vodilnih strokovnjakov na področju računalniško napovedanih širitev epidemij. Za ocenjevanje potrebnih ukrepov njegovo platformo uporablja celo WHO.
Popadljiva domača žival
Mi smo, statistično gledano, nekje vmes. Slovenska vlada je uvedla omejitve, primerljive z ostalimi članicami EU. A zanje obstaja sum, da bodo neučinkovite, saj se trudijo ohraniti čim bolj nedotaknjeno trgovinsko menjavo – ta pa pomeni transport, delo v skladiščih in distribucijskih centrih. Verjetno največja težava slovenskega zdravstva ni podhranjenost z maskami in ostalo zaščitno opremo, ampak pomanjkljivo in neučinkovito testiranje ter pomanjkanje kadra, predvsem medicinskih sester. Pri nas je bilo v času pisanja testiranih okoli 7.000 ljudi, kar pomeni približno 280 testov na milijon prebivalcev. Podobno kot Hrvaška, Poljska ali Romunija – nekje v spodnji sredini svetovne lestvice. Številka je sicer še vedno dvainpolkrat večja kot v ZDA, a hkrati prav za tolikokratnik manjša od angleške. Na lestvici prednjačijo Združeni arabski emirati, ki so testirali skoraj 12.000-krat, na repu pa sta Indija in Pakistan z le dvema preizkusoma na milijon ljudi. Vendar pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec poudarja, da tako široko testiranje kot, denimo, v Južni Koreji, pri nas ni nujno. »Če niste bolni, testiranja ne potrebujete. Če ste samo blago bolni, lahko mirno ostanete doma in čakate na razvoj dogodkov,« poudarja. Čeprav bi bilo vsakodnevno testiranje seveda idealno, pa to ni izvedljivo v praksi, saj je na udaru virusa vsa Evropa in je do testov težko priti. Preverjanje vsakega suma bi bilo prepotratno, saj te teste nujno potrebujejo v zdravstvu. »Če bo zdravstveni delavec z majhnimi simptomi delal z bolniki, ima lahko to velike posledice,« zaključi Petrovec.
ZDA so med razvitimi deželami najmanj pripravljene na epidemijo kljub zagotovilom predsednika Trumpa. Ta zatrjuje, da bodo teste izvajali prek Googlove namenske spletne strani, pri Googlu pa pravijo, da gre le za pilotski projekt.
Na težavo našega zdravstva prek svoje Facebook strani opozarja tudi združenje Mladi zdravniki Slovenije. Ti so objavili dva mogoča scenarija širitve virusa pri nas. Po prvi inačici so vladni ukrepi učinkoviti, kar pripelje do vrhunca krize v prvem tednu aprila, ko je predvidenih 500 hospitalizacij, od tega 120 na intenzivnih enotah. Drugi scenarij proučuje možnost, da ukrepi ne bodo zalegli. Po tem scenariju bi bili konec marca uvedeni dodatni ukrepi, sredi aprila pa bi imele bolnišnice 1.800 primerov obolelih, 500 v intenzivnih enotah. Teh pa enostavno ni – Slovenija jih premore le okoli 200, a še te so po večini zasedene. Mladi zdravniki tako opozarjajo, da lahko že nekaj dni pomeni razliko v stotinah obolelih. Poudarjajo, da je meja med eksponentno rastjo okužbe in njenim upadanjem zelo tanka, ter dodajajo, da se bojijo, da Slovenija ni sprejela dovolj resnih ukrepov.
Sod smodnika
Verjetno pa se največja nevarnost za razmah novega koronavirusa pojavlja v ZDA. Situacija prehaja v kritično zaradi kombinacije specifičnih dejavnikov. Zdravstveni sistem, ki temelji na zasebnih zavarovalnicah, deluje najslabše v razvitem svetu, izvrstno poskrbi le za najbogatejše. A okoli 80 milijonov Američanov ne premore zdravstvene strategije, ki bi pokrila nevarnost okužbe z novim virusom. Poleg tega je v ZDA okoli dva milijona ljudi v prenatrpanih zaporih, ki nudijo izjemno priložnost za širjenje bolezni. Reakcija zveznih oblasti na epidemijo je bila, lahko bi rekli, zelo ameriška. Ker zvezna vlada nima dovolj testov za virus, so se z računalniško velekorporacijo Googlom oziroma njenim sestrskim podjetjem Verily dogovorili, da zanje razvije spletno stran, kjer bodo lahko ljudje opravili preliminarne teste. Če bodo ti nakazali sum na virus, jih bodo preko e-pošte napotili na testno točko, kjer jim bodo odvzeli bris za laboratorijske preiskave.
Razdalja med ljudmi je zelo pomemben dejavnik pri omejevanju širitve virusa. A tudi ta ne bo preprečila ljudem družabnega življenja in medčloveškega stika.
Težava je v tem, da krovno podjetje Alphabet kljub Trumpovemu hvalisanju poudarja, da gre bolj ali manj za pilotski projekt. Do splošne dostopnosti naj bi minilo še nekaj mesecev, kar je v času, ko šteje vsak dan, neuporabno. Verily se celo ne želi zavezati, da bo stran dostopna zunaj Kalifornije. Tako je spletna stran dostopna le na določenih krajih, kot je, na primer, okolica San Francisca. Še več, uporabljajo jo lahko le osebe, starejše od 18 let, ki govorijo angleško in imajo stalno prebivališče v ZDA. Kar seveda močno omeji učinkovitost, saj naj bi covid-19 najbolj prizadel ranljivo, siromašno populacijo, v veliki meri migrante in ilegalne delavce »na črno«, katerih ceneno delo je eden od temeljev ameriške, še posebej pa kalifornijske ekonomije. Stran, ki jo razvijajo z ameriškimi zdravstvenimi uradniki, pa je le niz vprašanj o potovanjih, delovnem mestu in določenih simptomih virusa, kot je kašelj. Že prvo vprašanje je povezano s simptomi, in če nanj uporabnik odgovori pritrdilno, ga stran obvesti, da naj obišče zdravnika – kar jo naredi za nekakšen kavelj 22.
Več resnih zdravstvenih laboratorijev je opozorilo na neučinkovitost trenutne ameriške administracije. Michael Lin, vodja Lin Labs, je opozoril, da Center za nadzor nad boleznimi (CDC) daje zavajajoče podatke ali pa se odgovorom izmika. Podobno deluje tudi FDA, zvezno telo za nadzor nad zdravili in hrano. Lin poudarja, da s sprenevedanjem ustrahujejo ljudi, kar je sicer dobro za promocijo samoizolacije, vendar pa se ob tem ljudje čutijo nemočne. »Če imajo simptome, se ne obrnejo na zdravnike, saj ne vedo, da jim ti lahko pomagajo,« pripoveduje Lin. Opozarja tudi na porast šarlatanstva, k kateremu se ljudje zatekajo, ker imajo zmoten občutek, da znanstveniki ne napredujejo. Dodaja še, da kombinacija hitrih testov in družbene distance deluje, zato bi ju morali čim bolj dosledno izvajati.
Človeku prijazen virus?
Pojav sars-cov-2 ima še eno, skrito plat. Mogoče je namreč trditi, da ta virus, globalno gledano, rešuje življenja. Ne zaradi ciničnih ekonomskih enačb o večji produktivnosti mlajše družbe, marveč zaradi človekovega vpliva na okolje. S karantenami in z omejevanjem transporta in proizvodnje se je namreč že v nekaj tednih stanje sila onesnaženih predelov opazno popravilo. V Vuhanu je izginil smog. Kitajska je zmanjšala izpuste CO2 za več sto tisoč ton, kar je skoraj deset odstotkov lanske vrednosti. V beneških kanalih se je voda zbistrila do te mere, da je moč videti ribe v njej. Še več, v to mesto so se po stoletjih vrnili labodi in delfini. Upočasnjen življenjski ritem in zmanjšanje nesnage, ki jo proizvedemo, bosta že na kratki rok po predvidevanju ekologov rešila več življenj, kot jih bo virus odnesel. Marshall Burke s stanfordske univerze trdi, da je bilo samo na Kitajskem doslej že več kot sto tisoč življenj rešenih samo zaradi čistejšega zraka. »Zaradi manjšega onesnaženja je bilo rešenih več kot 20-krat toliko življenj, kot jih je virus vzel,« poudarja.
Upočasnjen življenjski ritem in zmanjšanje nesnage, ki jo proizvedemo, bosta že na kratki rok po predvidevanju ekologov rešila več življenj, kot jih bo virus odnesel.
S tem pa ne želi povedati, da so pandemije dobre za človeštvo, ampak, da nas šele takšne krize prisilijo da vidimo ceno našega gospodarstva. Letalski promet, na primer, ki je velik onesnaževalec, naj bi letos utrpel za 113 milijard dolarjev izgube, saj je že zdaj potovalo približno 75 milijonov ljudi manj kot v istem obdobju lani. Vendar pa se nam po pandemiji še ne obeta okoljski paradiž. Kitajska je že napovedala »povračilno onesnaževanje«, ko bodo močno navili obratovanje tovarn, da bi povrnili nastalo gospodarsko škodo. Utapljajo se tudi v medicinskih odpadkih, ki so se od izbruha virusa v provinci Vuhan početverili. Na drugi strani Tihega oceana pa je Trump letalstvu in industriji počitniških križark že obljubil za skoraj trilijon dolarjev pomoči – podoben bailout, kot ga je bil pred desetletjem deležen Wall Street.
Gnečo pred italijanskimi znamenitostmi so zamenjali prazni trgi in ljudje v skafandrih. Zaradi nagle širitve virusa in velike smrtnosti je bila Italija prisiljena uvesti stroge ukrepe.
Dan potem
Kot vsaka poprejšnja bo minila tudi ta epidemija. Morda bo k njeni usahnitvi pripomoglo toplejše vreme, čeprav se na te optimistične napovedi ne gre zanašati, saj je na delu mnogo dejavnikov. Morda bodo že jutri razvili učinkovita zdravila ali cepiva. Mogoče bo populacija postala odpornejša na virus, ko bo ta pomoril najšibkejše. Strokovnjaki domnevajo, da bi lahko bilo najhujše mimo že konec aprila, četudi obstaja resna bojazen, da se bo virus začel ponovno širiti jeseni. Kakorkoli že, pandemija bo minila. Velja pa se vprašati, kaj bo za njo ostalo. Ali se bomo v imenu javne varnosti še vedno zapirali med štiri zidove? Ali nam bo še vedno prepovedano javno zbiranje, četudi ga bodo politiki lomili? Ali so minili časi koncertov, Airbnb in kavic po mestu? Ali bo epidemija izgovor za uvedbo družbe nadzora, ob kateri bi onemel celo kakšen Stasi? Ali bomo res izničili vse ekološke bonuse, ki smo jih skoraj nehote uresničili z zmanjšanjem proizvodnje? Življenje se bo gotovo počasi vrnilo v normalo, vendar pa se bo morda samo dojemanje normalnega tačas nepopravljivo spremenilo.
Samoizolacija varuje ne le posameznika, ki se zanjo odloči, ampak predvsem druge. Kljub potencialnim težavam z depresijo in osamljenostjo pa lahko ponuja tudi možnost za oddih ali dodatno izobraževanje.
Kako deluje test na novi koronavirus?
Pri ugotavljanju prisotnosti novega koronavirusa v posameznikovem genskem materialu se zdravstveni raziskovalci zanašajo na preverjeno metodo. Ko posamezniku vzamejo bris, ga zapečatijo in v laboratoriju pomešajo z reagentom. Nato epruveto vstavijo v napravo, ki material podvoji in tako zmanjša možnost za napako. Test uporablja metodo RTPCR, ki v slini, krvi ali čem podobnem zazna že majhne količine patogenov, kot so sars, mers ali hiv, ter med raziskovalci velja za zlati standard. Kljub zanesljivosti pa lahko pride do napak. Že z brisom odvzeti biološki material je lahko nezanesljiv, saj, denimo, slina iz ust ali grla ne vsebuje nujno patogenov, ki napadejo pljuča. Naslednja ovira je lahko transport – kljub obstojnosti virusa ta ne preživi več kot nekaj ur in tako lahko vsak zastoj pomeni neučinkovit test. Na koncu pa so rezultati odvisni tudi od strokovne usposobljenosti laboratorijskega kadra, ki se mora za test odločiti pravočasno. Če so simptomi v začetni fazi, patogenov morda ne bo dovolj za natančno ugotovitev bolezni.