Evolucija sladic

Operacijski sistemi ponavadi doživijo večje spremembe ob izidu prelomnih različic, ki jih razvijajo po več let. To tradicijo je postavil na glavo Android, saj se je v svoji kratki zgodovini tako spremenil, da prva različica z aktualno nima prav veliko skupnega.

■ 1.0. Prva različica Androida je povezana s prvim Googlovim telefonom, ki so ga poslali na trg konec oktobra 2008. Šlo je za napravo G1 z zaslonom na dotik, ki se ga je dalo premakniti tako, da je pod seboj razkril fizično tipkovnico.

Operacijski sistem Android je bil zasnovan za to, da bi premagal takratnega kralja pametnih telefonov – Blackberryja. Nato je načrte sredi razvoja pretresel Apple, saj je s predstavitvijo iPhona pokazal, v katero smer namerava mobilna industrija. Googlovi inženirji so tako skušali Android še pred izidom čim bolj prilagoditi novi stvarnosti, a je za vse posodobitve zmanjkalo časa. Android 1.0 je bil tako operacijski sistem z zaslonom na dotik, ki pa so se mu še vedno videle stare korenine. Ko gledamo nazaj, je bila prav tipkovnica zelo zanimiva, saj Android ni poznal programske tipkovnice in je bil celoten sistem narejen tako, da je potreboval fizične tipke. Prav tako se je poznalo, da so zaslon na dotik dodali zelo pozno, saj ni znal zaznati več kot enega prsta naenkrat.

1.0

Pri iskalnem velikanu so že s prvo različico nekatere stvari postavili tako dobro, da so se obdržale do danes. Na prvo mesto je treba postaviti sistem opozoril, saj jih tudi danes dosežemo prek plasti, ki jo potegnemo z vrha zaslona. Naslednja komponenta so gradniki (»widgets«), ki so se obdržali ne glede na to, da so na začetku pomenili težko delo za procesor. Zadnja večja funkcionalnost, ki jo je treba priznati Googlu kot konkreten mejnik, je integracija telefona z njihovo spletno pošto Gmail. Tako nebolečega procesa sinhronizacije ni dotlej poznalo nobeno podjetje in temelj, ki ga je Google postavil takrat, jim dobro služi še danes.

■ 1.5 in 1.6. Med različico 1.0 in 1.6 se je zgodilo veliko, pa čeprav oblikovno ni šlo za drastične spremembe. Android 1.5 Cupcake, ki je začel poimenovanje različic po desertih, je prišel v telefone pol leta za prvo različico. S seboj je prinesel programsko tipkovnico, ki jo je Google odprl razvijalcem, saj lahko zamenjavo opravi vsakdo, kar pri Applovem iOSu ni mogoče. Za to potezo smo lahko le hvaležni, drugače ne bi imeli tipkovnic, kot je danes vrhunska Swiftkey. Poleg tipkovnice smo dobili še možnost kopiranja in lepljenja v brskalniku (Gmail ga še vedno ni poznal!) in možnost snemanja video posnetkov.

1.5

Še večji preskok se je zgodil z različico 1.6, ki je zakoličila smernice, ki jim Google bolj ali manj sledi še danes. Največja pridobitev je bila neodvisnost sistema glede na ločljivost zaslona. Ta lastnost je za nekatere največja napaka Googla, saj je prinesla takrat tako osovraženo fragmentacijo, ki razvijalcem povzroča sive lase (vsak program je treba preizkusiti in ga prilagoditi za množico naprav). Spet drugi so nad to potezo navdušeni, saj omogoča izdelavo telefonov vseh možnih velikosti.

■ 2.0 – 2.3. Naslednji različici sta sicer prinesli nekatere spremembe, pomembneje pa je, da sta bili nameščeni v nova telefona, ki sta resnično začela pohod Androida kot resne mobilne platforme, tudi v ZDA. Z različico 2.0 je prišel na trg Motorolin telefon Droid, ki je v navezi z operaterjem Verizon napadel iPhone. Droid so marketinško močno podprli in ga umestili kot antipod »ženskemu« iPhonu. Droid je bil uspešnica in Google je v svojih rokah končno imel telefon, ki je uspel na trgu. A Google ne bi bil Google, če že z različico 2.1 ne bi naredili novega telefona, ki bi mu lahko rekli prvi pravi googletelefon oziroma, kot ga poznamo uradno, Nexus One. Nexusi so še danes naprave, ki imajo naložene neobremenjene Androide, saj jih ne morijo preobleke, ki jih prek tega operacijskega sistema lepijo izdelovalci telefonov. Nexus je tako z Androidom 2.1 postal sinonim za Googlov telefon.

2.1

■ 3.0. Različico 3.0 je treba omeniti predvsem zaradi človeka, ki jo je oblikoval, saj se je takrat Googlu pridružil Matias Duarte, ki je pred tem oblikoval Palmov operacijski sistem WebOS. Matiasu so očitno dali proste roke, kajti podoba Androida se je zelo spremenila. Android 3.0 je bil namenjen zgolj tablicam in je predstavljal prvi konkretnejši premik tudi po oblikovni strani. Prav tako je oznanjal, da se bo Google skušal umakniti od fizičnih gumbov, saj so se (zdaj trije) osnovni gumbi prelevili v programske. Zdaj klasični razpored gumba za nazaj, domov in priklic odprtih programov je dokončno začrtal prav Android 3.0, ki pa je poganjal le peščico naprav.

3.0

■ 4.0 – 4.1. Vse različice Androida do 4.0 so predstavljale Googlovo lovljenje tistega, kar je storil Apple s svojim iOSom. Šele »sladoledni sendvič« oziroma Android 4.0 pa je ta operacijski sistem pripeljal do točke, ko je začel parirati iOSu. Združil je estetiko in uporabniško izkušnjo različice 3.0, ki je bila bolj domača na zaslonih na dotik kot prejšnje iteracije. Predvsem so se programerji lotili tudi drobovja, ki je začelo na vedno močnejši strojni opremi delovati hitreje. Konkreten skok v uporabniški izkušnji je pomenila predvsem različica 4.1, kjer so se inženirji izdatno ukvarjali s tem, da so izkušnjo uporabe naredili kar se da tekočo. Prav tako je treba omeniti pomočnika Google Now, ki je sicer v Sloveniji še zelo omejen, a gre za pomemben korak pri evoluciji Androida.

4.0

■ 4.2 – 4.4. Različica 4.2 je na tablicah prinesla več uporabniških računov, kar je najbrž najbolj pogrešana funkcionalnost lastnikov iPada. Prav tako smo dobili možnost fotografiranja tako imenovanih fotosfer, Google pa se je tudi prvič konkretno posvetil tudi uporabnikom s posebnimi potrebami, ki zdaj lahko laže uporabljajo androidne telefone.

4.4

Različica 4.4 KitKat je trenutno zadnja iteracija Androida in je prinesla največjo oblikovno spremembo od različice 4.0. Kljub temu gre za polnokrvno evolucijo in nikakor za veliko spremembo. Zopet je bilo največ vloženo v pomočnika Google Now, ki zdaj zaseda enega od domačih zaslonov. Omembe vredno je še združevanje sporočilnika Hangouts, ki zdaj omogoča tudi komunikacijo prek sporočil SMS, čeprav se to v praksi izkaže kot precej nerodno.

Poudariti velja, da je različica 4.4 zelo optimiziran sistem, zato dovolj hitro deluje tudi na starejših telefonih z manj pomnilnika, oz. se po nadgradnji hitrost delovanja telefona poveča.  

• • •

Android je na svoji poti doživel nekaj konkretnih preobrazb, ki pa so od različice 4.0 vedno manjše in kažejo na zrelost tega operacijskega sistema. Predvsem je Android toliko dozorel, da je na nekaterih telefonih enakopraven konkurent iOSu, in Googlov trud v tej smeri je poplačan vsaj s številom uporabnikov. Na dobiček pa še čakajo.