Evropski oblak Gaia-X - Preveč kuharjev pokvari juho

Ob besedi 'oblak' danes pomislimo na Amazon, Microsoft, Google. Če smo malce bolj razgledani, še na Alibabo in morda Huawei. Za evropski projekt oblaka, Gaia-X, velika večina ni še nikoli slišala. Pa menda obstaja že dve leti.

No, 'obstaja' je prehuda beseda. Leta 2019 je bila ideja o evropskem oblaku predstavljena na dogodku European Digital Summit, takrat je bil to še nemško-francoski projekt. Leto kasneje je bila v Bruslju uradno ustanovljena organizacija Gaia-X Association (AISBL – Association Internationale Sans But Lucratif). Med nemškimi ustanovitelji najdemo nemška podjetja BMW, Airbus, Bosch, Deutsche Telekom, SAP in Siemens, med francoskimi Amadeus, Atos, Electricite de France (EDF), Orange in Scaleway. »Zgradili bomo evropski oblak kot del iniciative NextGenerationEU, temeljil bo na Gaia-X,« je septembra 2020 dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Projekt je tako uradno postal »evropski«, države članice Evropske unije so prislonile svoje lončke in ustanovile svoja 'Gaia-X središča', svojega imamo tudi v Sloveniji (verjamem, da zanj še niste slišali). Še leto kasneje postaja očitno, da se bo »evropski oblak« razvil v odličen primer evropsko birokratskega projekta, ki zaradi množice nasprotujočih si partnerjev in njihovih želja nikoli ne bo zaživel.

V uvodu omenjeni ameriški giganti v Evropi zavzemajo okoli 70-odstotni tržni delež 'oblačnega' tržišča, največji evropski ponudnik, Deutche Telekom, le dvoodstotnega. To ne čudi – Amazon Web Services, Google Cloud in Microsoft Azure so v zadnjem letu v razvoj svojih evropskih storitev vložili kar 14 milijard evrov. Ob tem pa le 21 odstotkov evropskih uporabnikov (podjetij) močno uporablja storitve v oblaku, v ZDA je takih 33 odstotkov. Raziskave so pokazale, da je tako, ker so evropski uporabniki bolj previdni in občutljivi glede varstva podatkov (zaradi evropske zakonodaje tudi morajo biti!), ki so na ameriških strežnikih prepuščeni na milost in nemilost ameriškim oblastem. ZDA ima v ta namen celo poseben zakon, U. S. CLOUD Act, ki omogoča zaseg vseh podatkov, shranjenih na strežnikih ameriških podjetij. Tudi slovenska podjetja, ki bi rada v oblaku hranila osebne podatke, zato tega ne smejo početi, ampak se morajo potruditi in najti lokalnega oziroma evropskega ponudnika 'oblaka'. Projekt Gaia-X se torej sliši kot logična posledica potreb uporabnikov.

Gaia-X naj bi bila nekakšna federacija obstoječih ponudnikov s specifično odprtokodno programsko opremo, ki bi omogočala enostaven prehod uporabnikov med ponudniki in enotne standarde varovanja podatkov. Ne gre torej za gradnjo novih podatkovnih centrov, te bi še vedno imeli v upravljanju obstoječi ponudniki.

Projekt Gaia-X naj bi padel že na osnovi – ideji o osamosvojitvi od ameriških ponudnikov oblaka.

Projektu se je v enem letu priključilo prek 320 podjetij, kontroverzna odločitev je med polnopravne člane pripustila tudi – Microsoft, Huawei, Amazon, Google, Salesforce in Alibabo. Da o kontroverznem podjetju Palantir, ki naj bi imelo tesne povezave z ameriško vojaško industrijo, niti govorimo. Septembra naj bi luč sveta ugledala nova različica pravil delovanja, vendar se to ni zgodilo, projekt je začel resno zamujati. Opazovalci ugotavljajo, da sta ena ključnih vzrokov prav članstvo 'konkurentov' in povezanost nekaterih ključnih telekomunikacijskih operaterjev z njimi. Deutche Telekom in francoski Orange sta namreč pomembna partnerja Google Clouda, zato verjetno nimata hude želje po vzpostavitvi nečesa, kar bi to partnerstvo oslabilo.

Nekateri partnerji zato že zapuščajo ladjo. Nemški Nextcloud in francoski Scaleway sta junija zagnala lasten projekt Euclidia, Scaleway pa je v novembru tudi uradno izstopil iz projekta Gaia-X. V uradni izjavi so odgovorni povedali, da je vzrok v upočasnjevanju in preusmerjanju v smer, ki koristi Amazonu, Microsoftu in Googlu. Projekt naj bi padel že na osnovi – ideji o osamosvojitvi od ameriških ponudnikov oblaka.

Pojavljajo se tudi razmišljanja, da povezovanje evropskih ponudnikov na tehnološki ravni, kot ga predvideva Gaia-X, morda sploh ni potrebno – dovolj bi bila pravna zaščita podatkov v oblaku, ki bi jo uvedla Evropska unija. Evropa je na pravni ravni zelo močna in bi znala ameriška podjetja big tech prisiliti v varovanje podatkov evropskih podjetij. Navsezadnje bi lahko zahtevala, da velikani svoje evropske strežnike prenesejo na evropsko pravno osebo, do katere ameriške oblasti ne bi imele dostopa.

Ker pa gre od Ursulinega govora naprej za politični projekt, bodo nacionalna središča, kot je slovenski GXH-SI (Gaia-X Hub Slovenia), še naprej pripravljala redna srečanja, kjer se bodo srečevali državni uslužbenci, ministri in … predstavniki drugih 'nacionalnih hubov'. V Ljubljani je bilo zadnje tako srečanje 5. novembra.

***

Naj vam ob koncu leta zaželim le še vesele praznike in vse najboljše v 2022. Se beremo!