Filozofirate ali delate?
Dejan Spasovski, direktor podjetja Ineor, d. o. o.
Svet se spreminja zelo dinamično in drastično. Podjetja bolj ali manj pospešeno spreminjajo svoje poslovanje, vsako s svojim tempom. Ni več vprašanje, ali bomo proizvedli digitalne podatke, temveč le, katere, koliko in kako kvalitetne – in seveda, kako dolgo jih bomo proizvajali in kako hranili ter analizirali. Življenjska doba papirja se dokončno izteka. Dobre organizacije so se že debirokratizirale, napovedale vojno dokumentom (tudi v elektronski obliki) in se iz dokumentno orientiranega sistema transformirale s procesi, ki temeljijo na digitalnih zapisih. Infrastruktura kot storitev in oblačne storitve so za večino prebivalstva postale vsakdanjost.
Človeštvo se je spremenilo v skupke posameznikov, združenih v nekaj globalno informacijsko poenotenih čred in podčred, ki delijo zelo podobne kulturne individualne vrednote, kot nam jih prodaja poenoten marketing globalnih storitev. Skoraj povsod po svetu izbiramo sebi podobne, ki na enak način gradijo svoj odnos do sveta in posla. Gledamo iste filme in nadaljevanke ali poslušamo enako glasbo na istih pretočnih storitvah. Prav neverjetno je, kako enostavno začnemo pogovor in sklepamo nova (poslovna) prijateljstva s posamezniki različnih narodov in kultur na osnovi enakih odnosov do sveta.
Tudi meja med poslom in življenjem se je zabrisala – zlila sta se v eno. Informacije še nikoli niso bile tako dostopne, delo pa nikoli ni bilo tako agilno in blizu konjičku in obratno. Živimo to, kar delamo, in delamo lahko povsod. Nikoli se ne bomo nehali učiti (in se tudi ne bi smeli), saj je to danes preprosto: učimo se vedno, ko ustvarjamo rešitve. Podjetja morajo biti zavezana konstantnim spremembam in spodbujati ogromno učenja.
Hkrati smo postali smo izjemno neučakani, kot potrošniki hočemo produkte videti čim prej ter jih hočemo (in imamo priložnost) (so)ustvarjati. Digitalna izkušnja ni odvisna od ponudnikov, ampak predvsem od nas. Nikoli ni bilo tako preprosto pogledati, kako naši naročniki gledajo na naše podjetje, produkte ali storitve od zunaj, s svojimi očmi.
Ponavljajoče preprosto delo smo že zamenjali z (ro)botiziranimi procesi, low-code ali no-code digitalni sistemi so že postali vsakdanje orodje neprogramerskih strokovnjakov, saj tako lahko sami in zelo hitro preprosto naredijo točno to, kar želijo in potrebujejo.
I’d like to say thank you on behalf of the group and ourselves, and I hope we’ve passed the audition.*
Iz sveta produktov smo prišli v svet storitev in gremo v svet storitvenih produktov ali produktov, zasnovanih na storitvah. Včasih smo proizvajali in kupovali letalske motorje. Danes nudimo motorje za letala kot storitev – za določeno ceno letalske družbe dobijo motor, ki ga proizvajalec ali nekdo, ki vzdrževanje proizvajalcu nudi kot storitev, tudi vzdržuje oziroma zagotavlja stoodstotno dostopnost te storitve. Tako lahko nudimo storitve in produkte uporabe motorjev, ki jih proizvajajo ali ponujajo kot storitev različni proizvajalci ali ponudniki, in to kombiniramo z lastnim vzdrževanjem ali zunanjim ponudnikom vzdrževanja kot storitve. Čarobni krog, poln poslovnih priložnosti – a le, če je digitaliziran, brez odvečnih dokumentov in procesov. V tem krogu inženirji postajajo svetovalci in inženirji svetovalci postanejo strokovni svetovalci inženirji. In tu sta varnost in informacijska varnost izjemno pomembni, posvečati se jima moramo nenehno in že pred začetkom procesa. Odlično upravljanje tveganj je nujen pogoj.
Sprememba konceptov v industriji ni več stvar debate in filozofije – danes je nujna. Digitalizirana in robotizirana tovarna, nadzirana iz oblaka, je danes enostavno dosegljiva.
Globalni poslovni modeli multinacionalk, ki so nastali s to digitalno revolucijo, so postali procesi. Te danes preprosto prevzamemo. Podjetja med sabo govorimo jezik glede na to, kateri ERP-sistem uporabljamo, sistemi so med sabo že povezani. Tako preostane le, da smo še bolj osredotočeni na inovacije. Prav kreativnost je razlika med uspehom ali propadom. Nikoli ni bilo tako preprosto spremeniti svojega poslovnega modela ali domene – vsi smo postali vsaj strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, računalniška podjetja pa strokovnjaki za marketing. Agilne pristope uporabljamo povsod in veliki se obnašajo kot zagonska podjetja. Edini težavi, ki nas ločita od globalnega uspeha, sta skladnost z zakonodajo in presenečenost uradnikov, ki bi jo morali prilagajati sodobnim trendom.
Enako velja za digitalno transformirano javno upravo in vlado, ki jo omogoča. Zdravniki in pacienti naj uporabljajo centralizirane in enotne sisteme ter uživajo v uporabniški izkušnji, ki je enaka ne glede na to, iz katerega računalnika ali s klinike se povezujejo. Za dostop do ključnih podatkov danes zdravniško osebje ne potrebuje hekerske veščine ali prstne spretnosti v obvladovanju papirja. Danes se vse vrti okrog pacientove izkušnje in sistem pomaga zdravniku – ne pa da se mora ta bolj posvečati sistemu kot pacientu.
In kje na tej poti preobrazbe ste vi? Filozofirate, ignorirate ali se udejstvujete?
Bodite pozorni, koga boste izbrali, da vam pomaga na tej poti, saj ta naredi razliko do upeha. Prenovite strategije vaših podjetij. Temeljite na notranjih znanjih, saj podjetja ne morete v celoti zamenjati. Imejte jasen odnos do svoje digitalne strategije. Preverite ali vsaj izvedite simulacijo, ali boste sploh preživeli na trgu, če se ne boste digitalno transformirali. Preverjajte tveganja in tako nadzorujte prihodnost – in iz vsakega tveganja ustvarite priložnost.
*Rad bi se vam zahvalil v imenu sebe in skupine. Upam, da smo dobro opravili avdicijo. (John Lennon)
