Fintech melje naprej

Panoga fintech slovi po nenehnih inovacijah, vrhunski tehnologiji in revolucionarnih izdelkih, vse našteto se nam obeta tudi letos.

Fintech je velik posel. Analitiki ocenjujejo, da bi utegnila podjetja, ki delujejo v njej, letos ustvariti okoli 160 milijard evrov prihodkov. To ni presenetljivo, če upoštevamo, koliko teh rešitev je že prisotnih v našem vsakdanu. Finančno-tehnološke inovacije spreminjajo vsa področja osebnih in poslovnih financ, od bančništva do kartičnih plačil in posojil. Ta napredek se zlepa ne bo ustavil, niti upočasnil. Ponudniki fintech storitev in rešitev nenehno predvidevajo (in celo ustvarjajo) potrebe potrošnikov ter razvijajo nove izdelke in tehnologije.

Poplava digitalizacije poslovnih procesov ter poslovanja posameznikov in podjetij nasploh je ugodno vplivala na panogo fintech. Industrija finančnih storitev in njen ekosistem sta se v zadnjih letih razvijala s svetlobno hitrostjo, razvejala in postala bolj konkurenčna prav po zaslugi digitalnih tehnologij, ki spreminjajo tradicionalne poslovne modele in načine uporabe. Potrošniki in podjetja po vsem svetu so sprejeli digitalno bančništvo in platforme fintech odprtih rok – tudi zaradi pandemije. Ta je še pospešila vzpon digitalnega poslovanja, svoje pa so dodali še vedno zmogljivejše mobilne naprave in vseprisotne širokopasovne internetne povezave ter tudi prizadevanja vlad po vzpostavitvi digitalnih gospodarstev. Katere fintech novosti bodo torej vplivale na naša življenja in kako?

Ponudniki »fintech« storitev in rešitev nenehno predvidevajo ter celo ustvarjajo potrebe potrošnikov.

Vgrajeno financiranje vse bolj priljubljeno

T. i. v aplikacije in storitve vgrajeno financiranje je naslednja velika stvar – za trgovce in ponudnike finančnih storitev. Gre za novo kategorijo finančno-zavarovalniških produktov, do katerih je mogoče dostopati v okviru določene storitve ali platforme (npr. spletne trgovine). Preprosto povedano, gre za finančne storitve, ki jih stranke lahko uporabljajo, ne da bi morale preklapljali med več aplikacijami ali spletnimi mesti. V očeh potrošnika gre za udobje in dostopnost. Spletne strani in storitve z vgrajenim financiranjem nas ne preusmerijo več na vmesnik ali stran banke za vnos podatkov/potrditev transakcije. V preteklosti je slaba implementacija plačilnega procesa marsikaterega spletnega trgovca stala ogromno izgubljenih priložnosti, saj stranke niso zaključevale nakupa. Z vgrajenim financiranjem, torej s plačevanjem na obroke, bo postopek odloženega plačila bistveno hitrejši in enostavnejši. Številne večje spletne trgovine »pri blagajni« že ponujajo možnost »kupi zdaj, plačaj pozneje« (s kratico BNPL). V preteklosti so morali spletni nakupovalci, ki so želeli izkoristiti možnost BNPL, obiskati najmanj spletno stran lokalne banke ali izpolniti obsežno dokumentacijo – podobno, kot bi želeli pridobiti kredit.

Podoben primer so vgrajena plačila. Strankam ni treba ob vsakem nakupu znova vnašati podatkov o kreditni kartici, saj so ti podatki že shranjeni – oziroma že vgrajeni – na »spletu«. Panožni strokovnjaki zato napovedujejo, da bo trg vgrajenih finančnih storitev v naslednjih nekaj letih rasel s povprečno letno stopnjo rasti kar 40 odstotkov. Razlogi so očitni: vgrajene finančne storitve neskončno olajšajo vse korake od plačevanja spletnih nakupov do nakupa zavarovanja (zlasti dodatna zavarovanja za kupljene predmete ali storitve so zelo priljubljena pri ponudnikih storitev BNPL), kar je odlična novica tako za podjetja kot potrošnike. Če ti le imajo tdovolj finančne discipline in sredstev.

Regulatorji želijo imeti (zadnjo) besedo

Zdi se, da bo končni uspeh fintech ponudnikov odvisen od regulatorjev, saj so ponudniki storitev fintech vedno bolj pod drobnogledom. Še več, tudi znotraj te panoge se razvija več tehnologij, ki bodo v pomoč prav pri spremljanju, upravljanju in zagotavljanju delovanja skladno z regulatornimi okviri v posamezni državi. Njihova oznaka je RegTech. Ta uporablja tehnologije v oblaku in umetno inteligenco za prepoznavanje in preprečevanje tveganj, racionalizacijo regulatornih postopkov in zagotavljanje zakonske skladnosti. Kot kaže, bo prav RegTech za finančne institucije po vsem svetu spremenil pravil igre. Predvsem pa jim olajšal delo. Finančna podjetja namreč pogosto obdelujejo ogromne količine podatkov, kar lahko privede do številnih zapletov. Na eni strani morajo te podatke obdelati in kategorizirati, hkrati pa spoštovati ogromno število zakonov in predpisov pri ravnanju z njimi. Kdor bi se tega loteval ročno, je skoraj zagotovo obsojen na neuspeh – in kazni. Rešitve RegTech lahko bistveno izboljšajo učinkovitost in natančnost upravljanja podatkov ter finančnim institucijam pomagajo, da se izognejo težavam s skladnostjo in povečajo učinkovitost dela zaposlenih.

Zagotavljanje skladnosti namreč danes ni (več) poceni. Tretjina finančnih podjetij porabi že več kot pet odstotkov svojih prihodkov za zagotavljanje skladnosti – kar pojasnjuje, zakaj bo panoga RegTech do leta 2026 predvidoma beležila kar 200-odstotno povprečno letno rast. V luči dejstva, da so rešitve za zagotavljanje skladnosti bankam in drugim finančnim institucijam pomagale skrajšati dolžino regulativnih postopkov (beri: priprave poročil) s tisočih ur na vsega nekaj minut, je jasno, da so apetiti po teh rešitvah ogromni. Če stvari ponazorimo s številkami: analitiki napovedujejo, da bo trg rešitev RegTech leta 2030 dosegel neverjetnih 40 milijard evrov, potem ko je bil še leta 2021 ocenjen na 7,5 milijarde evrov.

Zagotavljanje skladnosti poslovanja danes ni (več) poceni. Tretjina finančnih podjetij porabi že več kot pet odstotkov svojih prihodkov zanjo.

Blockchain pridobiva veljavo

Veriženje podatkovnih blokov (angl. blockchain) se omenja že od začetkov rešitev fintech. Prisotnost in priljubljenost digitalne knjige transakcij, ki nespremenljivo beleži, preverja in omogoča različne vrste transakcij, sta očitni. Glavno besedo pri tem imata varnost in avtonomija, saj lahko podjetja in posamezniki prenašajo digitalna sredstva, ne da bi se pri tem zanašali na osrednji organ ali finančno institucijo.

Vendar pa ni zgolj »samoupravljanje« verige blokov tisto, kar uporabnike pri njej privlači. Blockchain je lahko zelo učinkovit tudi pri zmanjševanju transakcijskih stroškov, saj niso potrebni dragi posredniki, kot so banke in borzni posredniki. Ker so vse transakcije v verigi blokov shranjene v javni knjigi, se poleg tega poveča tudi preglednost med strankami, kar je ključno za vzpostavitev zaupanja. Ker blockchain odpravlja potrebo po tradicionalnih bančnih računih, tudi vsem posameznikom močno olajša uporabo finančnih storitev. To je še posebej pomembno v državah v razvoju, kjer je dostop do bančnih storitev lahko izjemno zahteven (namig: večina Afrike).

Področje veriženja podatkovnih blokov pa je tudi pravi poligon za prebojne inovacije. Tehnike avtentikacije z ničelnim dokazovanjem so še en nov način uporabe veriženja blokov v industriji fintech. Danes moramo uporabniki razkriti svoje osebne podatke, da bi ob spletni finančni transakciji potrdili svojo identiteto. Spletni uporabniki lahko z uporabo avtentikacije z ničelnim dokazovanjem delijo zahtevane informacije za vsako transakcijo, medtem ko so drugi podatki varni na strežniku uglednega ponudnika.

Trajnost ne sme ostati spregledana

Zdi se, da je trajnost vsekakor beseda prihodnosti. Ubežala ji ne bo nobena industrija, niti fintech.

Njeni ponudniki so že prepoznali ta trend in se nanj ustrezno odzivajo – saj lažje dokažejo, da poslujejo bolj trajnostno od okorelih/zastarelih bančnih ustanov. Boston Consulting Group ocenjuje, da bo trg »trajnostnih financ« v nekaj letih vreden več kot 30 bilijonov ameriških dolarjev. To bo vplivalo na vse, od družbeno odgovornih naložb do upravljanja premoženja, ponudniki fintech storitev, ki se resnično zanimajo za okolju prijazne poslovne prakse, pa bodo lahko izkoristili izjemno priložnost za lep zaslužek. Oblikovalo se je že panožno združenje Sustainable Fintech Fund, katerega cilj je ustvariti sodobno in trajnostno finančno industrijo. Kaj pa praksa? Številni »zeleni« fintechi doživljajo velik uspeh in so vse bolj priljubljeni med uporabniki. Aplikacije, kot je Joro, pomagajo uporabnikom razumeti njihov osebni ogljični odtis in opravljati nakupe, ki so okolju prijaznejši.

V prid fintech rešitvam govori tudi dejstvo, da sodobno gospodarstvo malodane zahteva večjo finančno vključenost, ki pa jo je mogoče doseči s tehnološkimi inovacijami in z razširitvijo regulatornega okvira. Zaščita informacij in sredstev uporabnikov bo zaradi prihajajoče odprtosti bančništva ostala velik izziv ali pa tudi ne – če vprašate ponudnike biometričnih in blockchain rešitev. Pod črto je fintech le kamenček v velikem mozaiku. Gospodarsko rast lahko spodbudijo le bolj usklajena prizadevanja industrije fintech, bančnih, nebančnih in vladnih organizacij za izboljšanje dosegljivosti ter varnosti finančnih sredstev in storitev. Res pa je, da prihodnost industrije fintech še nikoli ni bila svetlejša in hkrati odgovornejša.